Kar je storil Apek, je sramotno za državo. Podariti frekvence, ki so naravna dobrina, ki so jo po pravici tako kot zrak ali vodo, lahko lastimo prav vsi, je nekaj, kar si država, ki nekaj da nase, ne bi smela privoščiti. Tušmobile pa se lahko na vsa usta hvali, kako dobro poslovno potezo je sklenil in kako dobro je »nategnil« državo in dobil zastonj frekvence, ki jih potrebuje za izgradnjo omrežja UMTS.
Celotna zgodba ima nekoliko daljšo brado. Država je prvo licenco za UMTS podelila Mobitelu leta 2001. Bil je javni razpis in kot edini interesent se je prijavil Mobitel. Drugi, predvsem Si.mobil, na razpisu niso hoteli sodelovati, ker je država zahtevala po njihovem mnenju previsoko koncesijsko dajatev. Po enakem kopitu, bi torej tudi Mobitel lahko takrat dobil frekvence brez koncesije. Saj je bil vendarle edini interesent. Namesto tega je Mobitel v državni proračun plačal okoli 92 milijonov evrov. Vemo, da je Mobitel to takrat moral storiti, dobil je politični ukaz. Za kaj je država porabila ta denar?
Nekaj let kasneje, leta 2006, je Apek pod vodstvom sedanjega direktorja, objavil nov javni razpis, na katerega so se prijavili trije. Mobitel novih frekvenc ni dobil, koncesijo pa sta dobila T2 in Si.mobil. In oba plačala okoli 6 milijonov evrov. Veliko manj kot pred leti Mobitel! Dejstvo je, da je Mobitel plačal prednost na trgu, ostalo pa je vprašanje, ali je bilo to plačilo realno ali preplačano. Vseeno, Si.mobil, ki se je leta 2001 razburjal, se je to pot strinjal, kar kaže, da je bila ta vrednost realna.
Potem se je pojavil Tuš in vse od tu naprej zelo očitno kaže, da je državi ta operater zelo »všečen«. Najprej je na čuden način odkupil koncesijo za GMS na področju 1800 MHz od Vege. Čeprav so strokovnjaki ugovarjali, saj Tuš ni kupil propadlega podjetja Vega, kot nova pravna oseba in ne naslednik Vege, pa bi moral po njihovem mnenju in tudi plačati koncesijo. Nato je Tuš vrnil del frekvenc na tem področju in od države spet brez plačila koncesije dobil frekvence na področju 900 MHz. Zakaj? Ker te frekvence omogočajo manjšo koncentracijo baznih postaj, kar je pomembno za izgradnjo omrežja na podeželju. Sporno je, da sta tako Mobitel kot tudi Si.mobil morala plačati koncesiji za obe frekvenčni področji. Tušu pa je bilo vse to podarjeno.
Ali po domače. Tuš je agencijo zaprosil za frekvence, ta je objavila poizvedbo, ki jo je marsikdo v predprazničnem času spregleda in ker ni bilo drugih interesentov, je Tuš dobil od države bogato novoletno darilo? Po mojem mnenju bi morala agencija v vsakem primeru razpisati javni razpis za omenjeni frekvenčni pas in tega podeliti tistemu, ki bi ponudil največ. Tudi, če bi se prijavil le en sam operater, bi agencija morala zahtevati plačilo koncesije. Teza, da jih zanima le konkurenca na trgu, ne zdrži. Brez Tuša so na trgu trije ponudniki, čeprav T2 svojega omrežja še ni komercialno zagnal. Bo pa zanimivo videti njegov odziv. Bo tudi on zahteval, da mu država brezplačno dodeli frekvence na območju 900 in 1800 MHz?
Poglejmo še kaj pravi Apek v sporočilu za javnost:
Postopek dodelitve radiofrekvenčnega pasu za opravljanje storitev UMTS
Agencija je na pobudo interesenta v Uradnem listu št.118/07 z dne 21.12. 2007 in istega dne tudi na svoji spletni strani objavila javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti glede dodelitve radijske frekvence za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev UMTS za preostali frekvenčni pas skladno z 38. členom Zakona o elektronskih komunikacijah. V odprtem tridesetdnevnem roku je interes izkazal le en ponudnik.
Navedeni člen določa da agencija objavi javni poziv takrat, ko oceni, da bi interes za določene radijske frekvence lahko presegel njihovo razpoložljivost. Zadnji odstavek navedenega člena določa, da agencija, če na podlagi odziva zainteresirane javnosti ugotovi, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem zainteresiranim, pred dodelitvijo radiofrekvenčnega pasu izvede javni razpis. V nasprotnem primeru agencija dodeli radiofrekvenči pas z odločbo v upravnem postopku in brez javnega razpisa.
Glede na to, da je bil interesent en sam in glede na to, da je ostal en pas v javnem razpisu v letu 2006 ne dodeljen je agencija ugotovila, da interes za to frekvenco ni presegal razpoložljivosti. Agencija je zato vlogi družbe Tušmobil ugodila in ji dodelila radiofrekvenčni pas za opravljanje storitev UMTS brez javnega razpisa in zato tudi brez plačila za omejeno naravno dobrino. Agencija je ravnala skladno z zakonom. Navedena ureditev namreč zasleduje razvoj konkurence na trgih elektronskih komunikacij.
Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja
- Protesti z napako - February 6th, 2012
- Spletne televizija z napako - January 19th, 2012
- Kaj pa ljudje? - October 21st, 2011
- Ar.drone za prave geeke - September 23rd, 2011
- Namišljeni intervju - June 3rd, 2011




Banda!