Verjetno veste, kakšen je moj odnos do otroka in njegove uporabe računalnika. Tega mu ne prepovedujem, pa tudi pretirano ga ne spodbujam. V zadnjih osmih letih sem bil vesel, ker sina računalniške igre niso zanimale in se je raje igral z lego kockam. Vem zakaj? Ker še ni videl prave igre, ker mu je nisem pokazal, ker ga nisem spodbujal, da jih igra samo zato, da bi imela z ženo mir. Hudič ne počiva in življenje se mi je obrnilo na glavo.
V preteklosti sem se računalniških iger izogibal kot hudič križa. Vem kakšen postanem, ko po domače »padem not«. Igra mi ne gre iz glave, dokler je ne končam – in to že od časov Spektruma. Zadnjo igro na osebnem računalniku, v katero sem »padel« je bila Age of Empire. Ko sem jo končal, sem se zamisli in od takrat sem ter tja odigral zgolj kakšno spletno igro, da zmanjšam stres in umirim živce. Kaj več pa…raje ne.
Pred kratkim pa je na obisk prišel sinov prijatelj, prinesel igro Asterix in Obelix XXL in po novem, vsi mlatimo Rimljane. Vsi? No, skoraj vsi! Dobro poznam svojega sina in vem, da ko mu ne bo šlo, bo najprej mene vprašal kako naprej. Razumljivo. Vsi napotki so v angleščini, on pa tega jezika še ne pozna. Preventivno sem zato izkoristil nekaj nočnih ur, ko je mali spal in igro odigral do konca. Ko je zadeva postala neznosna, ker je bilo potrebno premlatiti ogromno Rimljanov, sem našel še program, ki mi je dal neumrljivost. Po tem je bilo nekoliko lažje. Ko je mali »zapel«, sem mu takoj povedal kako naprej in ker ni ravno vešč norega pritiskanja po tipkah, ja vem, potrebno bo kupiti igralno palico (konzolo), sem tudi njemu dal neumrljivost. Tiste dele, ki so bili vseeno pretežki, sem mu dokončal in tudi on je kmalu igro končal. Kaj sedaj. Logično. Še kakšno podobno igro. Morda Asterix na olimpijskih igrah. Gremo. Zakaj pa ne? Za vraga. Tu je še težje, še več napotkov v angleškem jeziku, še več logičnih ugank. Kaj sedaj? Preprosto! Igro bova dokončala s skupnimi močmi. Hmmm. Pa saj za to nimam časa! Ga bom že našel. Sam se v enem od člankov zapisal, da je najbolje, če starš in otrok skupaj raziskujeta svet računalništva. In tega se moram držati. Vsaj toliko, da bo sin dovolj star in bo igre igral sam.
Če je kdo že dokončal omenjeno igro, bi bil zelo vesel, če bi mi poslal napotke, tako da se ne bom predolgo ukvarjal s tem. Sem pa spet »notr padu«. Prav luštno je mlatenje smešnih Rimljanov in se spominjati mladosti, ko smo brali istoimenski strip v jeziku, ki ga današnja mladina ne razume in se noro smejali.
Sorodni prispevki:
Izmišljamo si, kako kaj prodati… Vse več je inovativnih poskusov prodaje izdelka ali storitve, kjer prodajalec računa na naivnost ljudi. Poskusi niso kriminal, so dovoljeni, vendar niso pošteni in če posamezniki ne bi bili dovolj ...- Datalab gre na borzo? Čestitam! Škoda le, da smo v skoraj dvajsetih letih »kapitalizma« uspeli na borzo uvrstiti zgolj eno IT podjetje. Kje so ostala podjetja. So njihovi lastniki zadovoljni z donosi, ter nimajo ...
- Imam zdravilo! No ja, vsaj mislim… Je vaš otrok preveč na Facebooku, Glasujzame, II2, Twitterju in kaj vem kje še? Če je in če vam to gre na živce, imam rešitev. Rešitev, ki je neboleča, preprosta ...
Ko rabiš info, jo ni! Zadnjič sem iskal na spletu eno samo na prvi pogled preprosto informacijo. Oče otroka, ki je na poti, mora naredit »šnel kurz«, da je lahko prisoten pri porodu. Ta pa ...
Prekleta birokracija! Gremo lepo po vrsti, da bo vsem jasno, zakaj se razburjam. Z »ženo« nisva poročena, imava pa urejeno izvenzakonsko skupnost. Naj jasno povem, da me bodo razumeli tudi politiki desne ...
Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja
- Protesti z napako - February 6th, 2012
- Spletne televizija z napako - January 19th, 2012
- Kaj pa ljudje? - October 21st, 2011
- Ar.drone za prave geeke - September 23rd, 2011
- Namišljeni intervju - June 3rd, 2011
hehe…se kar prepoznam v tej objavi…tudi moj mal se približuje tem obdobju pa po pravici povedano mi kar malo ugaja