Provizije v ITju

Že dolgo sem na sceni, zato sem marsikaj slišal. Tudi o provizijah v IT-ju, kar naj bi bil glavni razlog zadnjih policijskih akcij. Vsi vpleteni vedo, da provizije so, a nihče seveda noče povedati nič konkretnega. Sicer pa, saj ne gre za amaterje. Na področju prejemnikov in ne preganjalcev, da ne bo pomote.
Provizije so v različnih oblikah in zelo težko dokazljive. Raztezajo se od potovanj na konference v eksotične kraje, v kombinaciji s plačanim dopustom v turističnih objektih, honorarji za pogojno zanimiva in zelo komercialno obarvana predavanja (beri popolnoma nezanimiva in nestrokovna) na konferencah, ki jih organizira dobitnik poslov in tako naprej, pa vse do kroženja modrih kuvert. A ker gre za težko dokazljive stvari, lahko o njih več ali manj ugibam.

Pojavljajo se tudi posamezniki, ki pravijo, da s provizijami ni nič narobe, saj so običaj v poslovnem svetu! Običaj, lokalna pravila – zadeva zelo smrdi. Bistvo ekonomije je plačilo za opravljeno delo! Mislim da se ne motim, ko pravim, da vodenje ali članstvo komisije za izbor dobavitelja ni ravno garaško delo (ne miselno in ne fizično). Potencialno najhuje je v javnih organizacijah in podjetjih, ki so večinsko v državnem lastništvu, saj večina tam zaposlenih ne čuti do organizacije nikakršne pripadnosti. Gledajo le na to, koliko bodo dodatno spravili v lastni žep. Zelo neumno se mi zdi, da bi direktor (ali pa nižji vodja), namesto iskanja za podjetje najbolj ugodnega posla, iskal ponudnika, ki mu je pripravljen največ dati. Njemu osebno, da ne bo pomote. Potem pa se javnost čudi, kako nek uradniček vozi noro dober avtomobil, ima hišo v luksuznem predelu ter vikend na morju in v planinah. In to prek noči in malo po tem, ko ga je politika postavila na vplivno mesto. Uradno ne vem, če je praksa v Sloveniji takšna in kako razširjena je miselnost »rokce« (pričakovanje in zahtevanje provizije). Ocenjujem pa, da ni zanemarljiva in ne priznam izgovorov tipa »pa kaj bi se sekirali, saj je tako povsod po svetu«. Briga me, kako je drugod! Zanima me, kako bi morali biti tu!

Krivi so tisti, ki sprejemajo, pa tudi ti, ki dajejo. Osredotočimo se le na IT-posle. Slovenija je veliko kot predmestje kakšne svetovne metropole. Vsi vpleteni se med seboj poznajo in se selijo med podjetji (menjajo službe). Točno vedo, kako se stvari streže in zelo preprosto bi lahko to početje zaustavili, če bi bili načelni. Zmenili bi se in potem tudi vsi držali, da oni provizij ne bodo dajali. Čez noč ne bi bilo ne korupcije ne klientelizma. A kaj, ko se vsi med seboj tako dobro poznajo, da z razlogom drug drugemu ne zaupajo. Bojijo se (in vedo), da bo vsaj eden od njih kršil dogovor in iz vsega ne bo nič. Še huje je, vam povem. Tudi tisti, ki sami tega ne počnejo in zato ne dobijo posla, so raje tiho, saj se bojijo, da v nasprotnem nikoli ne bodo dobili niti enega posla več. Krog je tako zaprt. Vsem je vse jasno, nihče pa noče nič povedati. Tudi ko jih o tem vprašate.

Uradno torej, če me vprašate, provizij pri nas ni. Kdor s prstom pokaže na koga, je bodisi lažnivec ali pa ga hoče politično diskreditirati. Policija je politično motivirana, enkrat od ene, drugič od druge vlade, stvari se loti pretirano in necivilizacijsko – tako vsaj pravijo tisti, ki jih policija obišče. Zanimivo  je, da direktor Luke Koper, ko je njegova glava na tnalu, govori o pretiranem pristopu policije, pred letom, ko pa so Zidarja strpali v marico pred kamerami javnosti, pa je bil tiho.

Naj govorijo kar hočejo. Bolj me skrbi nekaj drugega. Vpleteni niso ravno ljudje s nedokončano osnovno šolsko izobrazbo. Tudi niso pretirano arogantni in nedovoljeno počnejo v absolutni tajnosti. Dokazati jim karkoli, je skoraj nemogoče, če le niso napravili neumne velike napake ali pa ima policija med svojim kadrom čudežnega dečka pregona gospodarskega kriminala.

Ampak, kaj bi bili v skrbeh. Moje pisanje je fantazijska novela, »literarno« delo, ki nima nič skupnega z realnostjo. Če se kdo v tem prepozna, mu zagotavljam, da gre zgolj za slučaj! Ker ne vem ničesar in ničesar ne morem dokazati. Pri nas korupcije torej ni!
 


Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja