Spomnim se, dobrih deset let je že od tega, ko sta šefa Oracla (Larry Ellison) in Suna (Scott McNealy) napovedala omrežne računalnike. Ti strojno preprosti namizni računalniki se, kljub revolucionarni ideji, niso prijeli. Ideja je bila ta, da je računalnik uporabnika napol neumni terminal, saj bi vse teklo na strežniku. Idejo sta nekaj let kasneje dodelala in predstavila tako imenovano internetno računalništvo. Evolucijo te osnovne ideje danes predstavlja koncept »računalništva v oblaku«.
Največja ovira omrežnih računalnikov in kasneje internetnega računalništva, so bila slabe komunikacijske linije, saj je predvsem slednji predvideval centralne podatkovne centre in odjemalce po celem svetu. Danes je na področju komunikacij bolje, zato ima tudi ideja računalništva v oblaku več zagovornikov. Zanjo pa so kot naročeni preprosti (beri cenejši) računalniki na strani uporabnikov. Kaj pa mora na njih teči? Skoraj samo spletni brskalnik. Strojno to pomeni enostavne računalnike, kar pa danes ni mogoče, tudi zaradi zelo banalnega razloga Windows rabijo precej strojne zmogljivosti, da bi sploh delovali. S tega stališča ne preseneča ideja Googla, da bi iz brskalnika Chrome razvil operacijski sistem. A tudi Microsoft ne sedi križem rok. Razvija namreč Gazelle, brskalnik, ki bo deloval bolj kot operacijski sistem, kot pa zgolj in le brskalnik.
Znano je, da Microsoft ne sprejema računalništva v oblakih na enak način kot njegova konkurenca. Ta smatra, da mora vse teči v oblaku, Microsoft pa bi večino »dela« še vedno prepustil osebnemu računalniku, oblak pa bi izkoristil za hranjenje podatkov in dostop do funkcij, ki jih uporabnik ne potrebuje ves čas. Razumljivo, saj bi v nasprotnem primeru kaj hitro ugotovil, da nihče več ne potrebuje Windows. Pa tudi Office ne. Dva koncepta torej. En bi rad uporabniku vse vzel – kar pomeni da bi bil bolj odvisen od ponudnikov storitev računalništva v oblaku, zato pa bi lahko imel manj zmogljiv in primerno cenen računalnik, in pa Microsoftov pogled.
Googlov operacijski sistem ni pravi konkurent Windows ampak je le del nekega drugega pristopa. In če bo ta pristop sprejet s strani uporabnikov, bo uspešen, drugače pa zagotovo ne. Sama najava torej še ne pomeni veliko!
Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja
- Spletne televizija z napako - January 19th, 2012
- Kaj pa ljudje? - October 21st, 2011
- Ar.drone za prave geeke - September 23rd, 2011
- Namišljeni intervju - June 3rd, 2011
- Spin doktorji - May 27th, 2011




Pol pa en bosanc preseka kabl pa nemorš nič delat, in če si ena resna firma to pomen miljonske izgube, ne hvala.
Pa še slabost je da bi gogle vedu vse kar delaš na kompu, in te stem nadziru, in podatke o tem kaj ti delaš bi pol mastno prodal firmam, ki bi te podatke uporable za povečanje prodaje.
To bi šlo edino da bi mela firma svoj server v firmi pa bi se uporabniki prek Lokalnega omrežja in samo lokalnega omrežja gor prklopil.
Neki tajga bom jaz verjetn mel čez 1 leto za diplomsko nalogo.
( na serverju bi lafal servis pol pa bi se uslužbenci gor na server povezal s pomočjo brskalnika, podobno kot se prijavš na mimovrste, edino da tu bi ti bil uporabnik – tajnica, marketing,vzdrževalec,… – pa bi opravljal svoje delo v brskalniku ne pa v aplikaciji.)
Glavni namen tega je cenejše vzdrževanje ker sam tzdržuješ server, računalnikov uporabnikov pa ni treba vzdrževat – sploh če kako tako plato kupiš ko ma v BIOS integreran word pa brskalnik – enkrat je bil en članek o tem sam nič nevem kaj je pol nastal iz tega.
Pa še neodvisen je od operaciskga sistema glavno da brskalnik dela.