Med tragedijo hrvaškega nagibnega vlaka sem bil na dopustu, brez televizije in interneta. Vsak od nas bi se moral vsake nekaj časa za določen čas odklopiti, saj bi šele takrat znal ceniti in ocenjevati delo spletnih medijev. In ….spet bi začel ceniti dobre stare časopise. Zakaj? Zato, ker ti preverijo informacije in podajo zaključeno zgodbo s težo, elektronski mediji pa le natolcujejo in se gredo »trivijalo«.
Bil sem dobrih sto kilometrov od mesta nesreče, zanjo pa sem izvedel po radiu v avtomobilu. Kratko in jedrnato. Zgodila se je tragedija, podrobnosti še niso znane. Kasneje, ko sem se vrnil v domovino in sem spet »priključen« vidim, kaj vse so pisali spletni mediji. Ugibanja, nepotrjene informacije…po domače, »kr neki«, da le je ….Tam na Hrvaškem, pa sem naslednji dan kupil časopis in prebral, kaj se je pripetilo. Tako kot 99 odstotkov vaščanov vasice, ki zjutraj sedijo v kafiču. Dolg članek, s preverjenimi informacijami, koliko je bilo mrtvih, kdo so ti, koliko ranjenih in tako naprej. Izkazalo se je, da so bile te informacije točne. Epilog. Dobro je počakati nekaj časa, kajti šele nato dobite prave informacije. In predvsem, časopisi običajno ne razglasijo za mrtve še žive ljudi. Si predstavljate, kako bi se počutili, če bi na spletni strani (morda tisti, ki se pri nas hvalili, da je v Sloveniji najboljša) zasledili novico, da je umrl nekdo, ki vam je pri srcu. Piscem teh novic je popolnoma vseeno, koliko škode s tem povzročajo. Da so le prvi in najbolj brani. Pa je to res tako zelo pomembno!
Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja
- Protesti z napako - February 6th, 2012
- Spletne televizija z napako - January 19th, 2012
- Kaj pa ljudje? - October 21st, 2011
- Ar.drone za prave geeke - September 23rd, 2011
- Namišljeni intervju - June 3rd, 2011




