Kritična masa je nekritična

Vikendaški nakupovalni izleti in tudi siceršnje zapravljanje časa in denarja za ogledovanje in nakupovanje neumnih "džirlo-like" izdelkov in storitev tipa, pošljite sporočilo in povedali vam bomo, kako naj bo ime vašemu otroku, so hobiji, ki so s trenutno recesijo rahlo izgubili svoj prejšnji zagon, tudi v samooklicanih post-tranzicijskih državah. A pri nas trg očitno še vedno prebavi še tako za lase privlečene domislice. Šoping frikov še vedno ne manjka, vsaj tako mi zatrjujejo tisti znanci in prijatelji, ki bi sicer ne želeli veljati za predstavnike te vrste nakupovalcev, a se kljub temu občasno odpravijo do BTC-ja, Rudnika in podobnih svetišč družinskega potrošništva. In taisti šoping friki so srečni, ko gredo in kupijo nekaj, česar ne potrebujejo. Toda hej, če jim po nakupu šestintridesetega para čevljev dušica zaigra in srčece poskoči, potem se zadeva pravzaprav izplača. Upam si trditi, da so ravno zaradi teh neracionalnih kardio-poskočnic takšni kupci trgovcem najbolj ljubi, saj se največkrat ne pritožujejo. Tako moji trgovski viri.

Vendar obstajajo tudi druge vrste potrošniki, med katere se prištevam tudi sam. Nimam velikih želja, a vendar želim, da je tisto, kar kupim, kakovostno. Kupujem pa resda ne veliko, "zapravljam" edinole za kavice in tobak ter občasno knjigo ali dve. In seveda hrano ter režijske stroške. A kljub temu ne mine mesec, da bi ne imel težav z vsaj enim ponudnikom katere od osnovnih infrastrukturnih storitev, kakršne so ogrevanje, elektrika, internet in podobne. Naj na hitro omenim le nekaj razlogov najbolj svežim zdraham.

Pri JP Energetika se s toplotnega ogrevanja preprosto ne morem odjaviti. Stanovanje, katerega delni lastnik sem, je namreč prejšnji lastnik opremil s priključkom na toplovod, zaradi česar sem sedaj jaz prisiljen dosmrtni naročnik ogrevanja. Najbrž tudi še nekaj generacij mojih potomcev, kdo bi vedel. Pred časom so mi sporočili, da zaradi hudega psa niso mogli odčitati stanja števca, zaradi česar mi zaračunavajo pavšalno porabo. Nakar sem čez nekaj tednov prejel račun za vzdrževanje taiste toplotne postaje. Kako zavraga, če zaradi psa vzdrževalec kao ni mogel do nje? Seveda sem obolel in začel bitko, ki po nekaj mesecih še traja.

Pri Elektro Ljubljana me je zmotilo to, da o prekinitvah dobave električnega toka nisem bil obveščen. Nekako še razumem, da to ni vedno mogoče, vendar mi potem ni bilo jasno, kako je mogoče, da sem sam kriv za morebitne okvare diska, ki se zgodijo kot posledica nenadne prekinitve električnega toka. Ja, sam sem kriv, da nekateri računalniki, ki mi čepijo doma nimam brezprekinitivenega napajanja ali po domače UPSa. Ampak nekako nisem računal s tem, da bi moral (ob takšni frekvenci izpadov el. energije) na UPS priklapljati VSE računalnike, po možnosti pa tudi domači kino, pralne stroje in vse druge dražje električne naprave. Priznam sicer, da se na pralne stroje ne spoznam prav dosti, a vendar tudi zanje izpadi ne morejo biti ravno blagodejni. No, žal za okvare, nastale kot posledica izpada el. toka ne odgovarja Elektro Ljubljana. So mi pa prijazno pojasnili, da obstajajo določeni paketi zavarovanj, ki pokrivajo "tovrstne nezgode." Ne bi se čudil, če bi Elektro dobival kake odstotke od prodaje le-teh.

Pri Siolu so me, tako kot večino uporabnikov osnovnega paketa IPTV, razkurili s klestenjem programske sheme, v poslovnem smislu pa z nezanesljivostjo IP telefonije. Preden sem šel na dopust, je telefon delal BP. Na prvi delovni dan seveda hočem vsaj vrniti precejšnje število klicev, in morda kakega tudi prejeti. Vendar so začuda vse številke zasedene. Nekaj ur sem v to še verjel, nakar sem seveda poskusil poklicati svojo GSM številko. Zasedeno. Seveda, stara pesem, 080 in maratonske debate z operaterjem, ki nima pojma in ki mi spotoma uspe sesuti še tisto, kar je dotlej delalo, beri dostop do interneta. Spet zgubim nekaj dag živcev in zadeva se po nekaj deset minutah uredi. OK, ampak kaj, če me je ravno klicala stranka mojega življenja s pet- ali šest- številčno ponudbo? Kdo mi lahko nadomesti kaj takega in kdo je sploh odgovoren? Naj si nabavim kak zavarovalni paket?

In na koncu, kraljica problematičnih storitev, Pošta Slovenije. Narejeni imam dve preusmeritvi, eno s starega zasebnega naslova na novega, ter eno s sedeža firme na poštni predal. Niti ena ne dela, kot bi bilo treba, tako da moram približno vsakih 14 dni enkrat obiskati svoje bivše poštne nabiralnike kljub dejstvu, da sem plačal tako eno kot drugo preusmeritev. Še več, precejkrat se zgodi, da v poštnem predalu moje firme konča korespondenca drugih podjetij. Sicer sem prijazen, žrtvujem še malce časa in jo vrnem uslužbencu/ki, ampak vedno me okrog srca zgrabi mrzla roka – kaj pa če se je kaj podobnega zgodilo kaki pošiljki, namenjeni moji firmi? Lahko se sicer pritožim, dosegel bom pa najbrž samo to, da bo okrivljeni Sigismund Listić še raje "založil" kako pošiljko. Kdo je odgovoren?

No, pa smo pri shizofreniji. Očitno se večina potrošnikov ne pritožuje, kritična masa ostalih, ki si želimo le kakovostnih osnovnih storitev, pa je premajhna, da bi s svojim "drobnjakarskim teženjem" (citat operaterja enega izmed zgoraj omenjenih) lahko karkoli spremenili. Na eni strani torej turbo kapitalizem, kupuje se vse, od čevljev prek Mure do sinekur in celo države, vendar mi ni jasno, zakaj pri tem ni pomembna kakovost. Smo še vedno veseli, da lahko v trgovini kupimo sladoled svetovno znane blagovne znamke, pa čeprav je bil že enkrat povsem stopljen? Da toploto sploh imamo in nam ni pred zimo treba kupovati 15 kubikov drv, pa čeprav nas dobavitelji "bolj komot toplote" nategujejo in izsiljujejo? Da se človeku, ki sta se mu nasmehnila dva natakarja v istem dnevu, zelo splača pohiteti kupit srečko za loterijo?

A kljub temu ostaja nejasno, kako je mogoče, da so ponudniki storitev, ki svojo dejavnost opravljajo enako slabo ali še slabše kot pred prehodom iz socializma v tržno ekonomijo, sploh še med živimi? Sem nerealen jaz ali "tržni" ekosistem? Še bolj nejasno pa je, kako to, da pri nas ni incidentov z avtomatskim orožjem v poslovalnicah taistih dobaviteljev. Najprej mi na misel pade dokaj realna možnost, da je povprečni potrošnik zmožen precejšnjega potlačevanja vsakovrstnih težav, kar je nenazadnje vidno tudi iz odličnih dosežkov mlade slovenske države v kategoriji samomorov na prebivalca. Druga možnost je, da je taistemu potrošniku vseeno, kar ni prav verjetno. Tretja in najbolj verjetna pa je ignoranca ponudnikov storitev, ki so jim stranke takorekoč zagotovljene.

Očitno manjka kritične mase. Je masa, a (vsaj zaenkrat še) docela nekritična.