Izmišljamo si, kako kaj prodati…

Vse več je inovativnih poskusov prodaje izdelka ali storitve, kjer prodajalec računa na naivnost ljudi. Poskusi niso kriminal, so dovoljeni, vendar niso pošteni in če posamezniki ne bi bili dovolj naivni, sploh ne bi uspeli. Poglejmo dva. 

Včeraj sem prejel na dom pismo nekega podjetja Extra marketing. Kot sem opazil kasneje, se je podjetje že pojavljalo v preteklosti, v katerem me obvešča, da je bila moja telefonska številka iz imenika (od tu moj naslov) izžrebana, s tem pa sem se uvrstil med tistih nekaj srečnikov, med katere bodo podelili nekaj nagrad. Od gotovine, televizorja in kar 40 potovanj. Vse kar moram storiti je, izpolniti podatke, ja osebni so na priloženi dopisnici, ter to poslati njim. Hvala lepa. Vse je laž in nategovanje. Prvič, pisma niso poslali le meni in še nekaj srečnikom, temveč vsem, ki so jih našli v imeniku in katerim so ga lahko poslali. Drugič. Nisem nor, da bi jim posredoval podatke, saj bi jim tako povedal, da se zanimam za njihovo ponudbo in bog si ga vedi, kako bi me šele potem masirali. Kaj dejansko bi se zgodilo, v kolikor bi jim vrnil dopisnico, ne vem,  lahko pa sklepam iz zapisov iz forumov, starih nekaj let. Takrat naj bi šlo za to, da so izžrebanci (bilo jih naj bi veliko) dobili za nagrado potovanje nekam za eno osebo. Kdo pa še potuje sam? Za drugo osebo pa je bilo potrebno nekaj doplačati, ne prvi pogled ne veliko, vendar če bi ljudje poznali cene bi videli, da so dejansko za enega plačali enako kot za dva, če bi potovali kako drugače. Vsa zadeva ni torej nič drugega kot prodaja izdelkov in storitev, zapakirano v neke vrste nagradno igro. Menda ni prepovedano, ni pa pošteno.

Drug primer pa je iz sveta SMS sporočil. Na televiziji sem videl reklamo, kako lahko sami licitirate za avtomobil (pozabil sem kateri) in poveste svoje ceno. Avto bo dobil (kupil) tisti srečnik, ki bo zanj ponudil najnižji unikatni znesek (to pomeni, da enakega zneska ne bo ponudil nihče drug). Sliši se zanimivo. Zakaj pa ne. Saj poslani SMS stane le 99 centov. Poglejmo zadevo iz drugega zornega kota. Recimo, da ta avto stane 10.000 €. Ker prek oglaševanja storitve delate reklamo tudi za to avtomobilsko znamko, ga boste dobili celo v obliki kompenzacije, najmanj pa vam bodo dali dober popust. Pa tudi če ne. Prihodek iz naslova vseh poslani sporočil si delijo operaterji in podjetje, ki si je ta način prodaje izmislilo. Če je delitev 50:50 (kar se je menda mogoče dogovoriti), je potrebnih nekaj čez 20 tisoč prejetih SMS-ov, da je zadeva pokrita. Vse ostalo je dobiček za »prodajalca«. Mala malica, številka je realna in dosegljiva. Kdo je profitiral? Trgovec z avtomobili, ker je dobil dobro reklamo in tudi denar za avto, operaterji, ker niso naredili ničesar, denar pa je kapljal na njihov račun, podjetje nosilec igre in tisti srečnež, ki je avto na koncu kupil za znesek, ki ga je sam ponudil. Na drugi strani pa je masa tistih, ki so dejansko izgubili, vsak malo, vsi skupaj pa veliko, a ti se zagotovo en bodo razburjali. In ker ne gre za igro na srečo, si takšno prodajo lahko izmisli vsak.

Dejali boste, »vsaka čas, znašel se je«. Res je, znašel se je. Zato ker ste naivni. Čeprav je vse legalno, je nepošteno. In dokler ljudje ne bodo gledali širše in dokler bodo padali na te fore, toliko časa bodo take zadeve funkcionirale!
 


Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja

Tags: