Google Wave sem imel možnost videti že pred časom, vendar osebno še nisem bil povabljen. Začela se je mukotrpno iskanje povabila, a ko sem ga končno dobil, so se težave šele začele. Pričakoval sem namreč, da gre še za en poskus združevanja obstoječih načinov internetne komunikacije v eno uporabniško aplikacijo. Šele ko sem tudi sam »val« nekaj časa uporabljal, sem dojel, da ne gre le za to, pa tudi ne za seljenje komunikacij v oblak. Kaj je Wave na prvi pogled zelo lepo opiše naslednji stavek. »Wave je elektronska pošta, če bi jo razvili danes in ne pred štiridesetimi leti«. Sliši se lepo, a je to le prazna fraza.
Kaj je dejansko »val« je nemogoče povedati kratko in jedrnato. Inspiracijo za ime so menda dobili pri televizijski seriji Firefly, kjer je Wave elektronska komunikacija, ki seveda nima zveze z internetom. Tako vsaj piše na Wikipediji. Še huje je, da tudi po nekajtedenski uporabi vala, tega še vedno nisem v stanju popolnoma dojeti, saj to zahteva tudi drugačno razmišljanje, da o tem, da je Google Wave še vedno poln lukenj in nedodelan, saj gre za tehnični predogled, niti ne govorim. Največja ovira je v drugačnem razmišljanju. Iz linearnosti, ki smo je vsi navajeni, ko je vsa komunikacija urejena kronološko po času nastanka posameznega sporočila, v nekaj na prvi pogled bolj kaotičnega. Časovna urejenost je še vedno tu, morda tudi zato, ker bi drugače vsi takoj zbežali od vala, vendar stopa v ozadje. V ospredje pa se rine logično povezovanje sporočil glede na njihovo vsebinsko povezanost. Takšno povezovanje besedil še razumemo, vendar je val list papirja na katerega lahko lepimo vso digitalno vsebino.
Tu pa se zaplete. Dolgo časa sem namreč razmišljal, kako val predstaviti na način, da bo vsem vsaj približno jasno. Na pamet mi je padla le primerjava skupne izdelave plakatov učencev za šolo. Naj opozorim, da primerjava ni popolna in ne razjasni vseh aspektov vala, po mojem mnenju pa dobro opiše tisti njegov del, ki zahteva spremembo v razmišljanju. K učencem torej.
Skupina učencev je dobila nalogo, da mora izdelati plakat o divjem prašiču. Ker so to delali doma, so se dogovorili, da en začne, naredi prvi zapis, nato pošlje plakat drugemu, ki doda svoje in tako naprej, dokler vsak v skupini ne bo prispeval svojega dela. Plakat je nastajal kronološko, prvi učenec je začel na vrhu, drugi pod njim in tako naprej. Kaj se je pripetilo? Prvi je zapisal, da divji prašič živi v gozdu in se hrani z želodom, drugi da prašič spada med sesalce, tretji, da je velik, rjav in da so mladiči progasti….nato je prišel na vrsto četrti učenec. Ugotovil je, da zapis prvega učenca ni popoln in da prašič ne je le želoda, temveč še veliko drugega. Ker na vrhu plakata ni bilo prostora, da bi postavil vejico in naštel še drugo hrano, je bil prisiljen to zapisati pod prispevek tretjega učenca. Daleč od mesta, kjer bi po logiki njegov zapis moral biti. Verjetno vam je jasno, da tak plakat ni podoben ničemur, ni jasen in nima ne repa in glave…ampak nekako tako delujejo ustaljeni načini internetne komunikacije.
Sedaj pa druga možnost. Vsi učenci so se dobili pri enem in hkrati delali. Prvi je zapisal kar je pač zapisal, drugi tudi, tretji tudi, četrti pa je že prej ugotovil, da prvi zapis ni popoln, zato je prosil, da tam pustijo nekaj prostora, da bo zapis dopolnil. To je mogoče, ker so bili vsi učenci na istem mestu hkrati in plakat je bil na koncu tak, kot mora biti. Sedaj pa Wave. Predstavljajte si prazen plakat, učenci so doma za svojim računalnikom in delajo plakat skupaj, a ne v istem času. Prvi zapiše svoje,drugi in tretji tudi, četrti pa doda svoj del k zapisu prvega, le da računalnik raztege plakat in naredi mesto tam, kjer ga načeloma ni. Nekateri zapisi so kronološki, drugi ne. Odvisno od njihove vsebine. Val je torej prazen list papirja, na katerega lahko vsaj dodaja svoje vsebine, kadarkoli, kamorkoli in od kjerkoli.
A to je zgolj osnova. Veliko več sem v valu zapisal v članku, ki ga boste lahko brali v naslednji številki revije. Zakaj nisem članka naredil prej, je jasno. Hotel sem ga dobro preizkusiti (in dojeti) in ne le teoretično opisovati na osnovi hitrega pogleda. To pa je zahtevalo čas. Predvsem pa se je izkazalo, da marsikatera trditev, ki sem jo našel na spletu, ne drži v celoti ali pa drži le delno. V primeru vala se je namreč izkazalo, morda bolj kot pri nekaterih drugih zadevah, da ne moreš veliko povedati, če nisi zraven in nisi zraven dovolj časa.
Sorodni prispevki:
Kratice za nazaj! Adriini poleti iz ljubljanskega letališča imajo oznako JP, ki ji sledi številka leta. Tako je, odkar se spomnim. Večkrat sem se razmišljal, od kod ta kratica. A nikoli nisem vprašal ...- Čemu prvi za vsako ceno? Med tragedijo hrvaškega nagibnega vlaka sem bil na dopustu, brez televizije in interneta. Vsak od nas bi se moral vsake nekaj časa za določen čas odklopiti, saj bi šele takrat ...
- Čšž-ji podražijo SMS Mobilni telefoni, vsaj nekateri poznajo črke slovenske abecede, kar pomeni, da jih lahko uporabimo pri pisanju sporočil SMS. A tu nastopi težava. Zapis šumnikov v sporočilu ni dolg natančno en ...
- Ga biksajo? Pravijo, da se Microsoft in Google ne marata. Zakaj pa ne? Saj na videz drug drugemu sploh ne moreta škoditi. Google je največji igralec na področju iskalnikov, in ker po ...
- »Men se pa kolca« Zadnje tri leta, sem na vsaki tiskovni konferenci operaterjev mobilne telefonije, vedno postavil isto vprašanje. »Kdaj boste ponudili neomejen mobilni internet?«. Flate rate po domače. Vedno isti odgovor. »Omrežje je ...
Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja
- Protesti z napako - February 6th, 2012
- Spletne televizija z napako - January 19th, 2012
- Kaj pa ljudje? - October 21st, 2011
- Ar.drone za prave geeke - September 23rd, 2011
- Namišljeni intervju - June 3rd, 2011
