Papirologija

By
Zoran Banović
– 30 november 2009Posted in: Blog

Že nekaj časa se mi je zdelo, da mi pismonoša v nabiralnik meče veliko reklam. No, pa sem jih šel tehtat. V enem tednu sem dobil točno 1,37 kg reklam, kamor ne štejem brezplačnike in reklamnih prilog časopisov. Torej samo tisto, kar mi je prinesel pismonoša. Pri tem je potrebno vedeti, da sem doma na deželi, v vasi, ki ima po optimistični oceni dobrih 300 gospodinjstev in to na Štajerskem, kjer je kupna moč nižja kot v »osrednji Sloveniji« in je posledično prostor tudi marketinško manj zanimiv.

Naj bo takoj jasno. Ja, vem, da bi lahko na nabiralnik nalepil tiste famozne nalepke, da nočem reklam. A s tem se mojih boljših 70% ne strinja. Ko sem ji predlagal, da bi nalepko pripopali na nabiralnik, je bilo odločno proti. Pravi, da ji sicer gredo reklame na živce, da pa se včasih vseeno najde kaj zanimivega.Zakaj pa potem to pišem? Najprej zato, ker se mi naš pismonoša malce smili. On, pa njegov moped tudi. V enem delovnem tednu morata namreč po naši vasi raznositi oziroma razvoziti preko 400 kilogramov papirovja, povezanega samo z reklamami. To je preko 80 kilogramov dnevno. Kje pa je še vsa ostala pošta, paketi in podobno? Ko sem ga vprašal, kako mu to uspe oziroma kako lahko moped vzdrži takšno težo (tudi pismonoša nima ravno 50 kg) mi je odgovoril: »Veš, imam tri vmesna skladišča po vasi, tako da mi ni treba vozit vsega naenkrat! Do teh skladišč pa mi »robo« dostavijo z avtom!«. Na zdravje! Gre za relativno majhno vas ne pa strnjeno blokovsko naselje ali kaj podobnega. In to je bilo konec novembra, ko se praznično oglaševanje še niti pošteno začelo ni…Ko sem rezultat svoje »raziskave« objavil na Facebooku sem dobil predlog, naj s tem papirjem kurim. Ne, ne bo šlo. Zadeva namreč tako smrdi, da bi zadušil pol vasi. Predvidevam oziroma moja razlaga je,  da gre za recikliran papir, ki ga je treba ustrezno komično obdelati, da  je nanj mogoče tiskati. Te kemikalije pa povzročijo, da stvar slabo gori, če pa že, pa se iz nje vije črn smrdeč dim. Kurjenje? Ne hvala… Na vasi ni smoga in ne smrdi! No ja, če drugi ne kurijo na kaj smrdečega. Ali če tovarna stavbnega pohištva, ki je v moji vasi, česa ne kuri in zadimi celo okolico. Ali če kdo sežiga odpadlo listje, ki je seveda še vlažno. Ali če kmetje niso ravno v fazi najintenzivnejšega gnojenja s hlevskim gnojem in praznjenjem greznic… Kakor koli že, kurjenje ne pride v poštev. V poštev pride edino – kanta za smeti. Ne, to pa ne. V vasi imamo namreč sistem ločevanja odpadkov in papir nekako enkrat mesečno odpeljemo do kesona, kjer piše Papir.Poleg sočustvovanja s poštarjem je razlog za moje pisanje še eden. In ta je vprašanje, zakaj niso ti prospekti, letaki in podobno – v elektronski obliki. Ja, še to mi manjka! Da bom poleg vsega spama, ki se zaletava v moj nabiralnik, dobival še domačo navlako? Ne pride v poštev! Sicer bi bilo v redu, če bi se lahko recimo naročil na novice od trgovin, ki me zanimajo, a če ne vem, da trgovina obstaja, se na njene novice ne morem naročiti. Zanjo lahko izvem le tako, da me o njej obvestijo preko – reklam v nabiralniku. Vsaj najpogosteje je tako. Če pa že stvar dobim v nabiralnik, je res ne potrebujem še v elektronski obliki. Torej elektronska pot ni prava. Je kakšna tretja, ki bi olajšala delo našemu poštarju in njegovemu mopedu in bila hkrati prijazna do mojega elektronskega poštnega nabiralnika?Hmm. Ideja bi bila spletna stran, ki bi bila geografsko občutljiva, tako da bi na njej uporabnik našel le reklame, povezane z njegovo lokacijo, na njej pa bi našel vse, kar sicer dobiva v nabiralnik. Stran bi lahko pogledal takrat, ko mi je do tega, enako kot naredim sedaj s tiskanimi reklamami, hkrati pa bi bil prijazen do poštarja, okolice, ogljikovega dioksida in še česa, končni učinek pa bi bil enak. No ja, mogoče bi bila malo jezna Pošta, ker bi ji s tem odžrli posel.

Zadnjih prispevki avtorja: Zoran Banović