Zdaj gre za res?

Avtor:
Marjan Kodelja
Objavljeno: 1 December 2009Objavljeno v: BlogOznake:

Danes vstopamo v obdobje sočasnega analognega in digitalnega oddajanja televizijskih programov, ki bo predvidoma trajalo eno leto. Po preteku enega leta bo v etru, pardon, zraku, le še digitalni signal, analogni pa bo šel v anale zgodovine. Prav je, da še enkrat povem naslednje – naročniki na kabelsko televizijo, TotalTV, IP televizijo in tisti, ki imajo lastni satelitski krožnik, tega sploh ne bodo opazili. Za njih sprememb ne bo. Prizadeti bodo tisti, ki TV signal spremljajo prek hišne ali sobne antene. Po nekaterih predvidevanjih gre za tretjino slovenskih družin. Te bodo morale dokupiti sprejemnik (STB) ali pa kar zamenjati stari televizor s popolnoma novim. Katerim oziroma kakšnim pa? Država, oziroma direktor Direktorata za informacijo družbo (DID) si želi, da bi bil prehod čim manj boleč in brez težav. Ne delim njegovega optimizma, težave bodo, saj so se pojavile v vseh državah, kjer so prehod že izvedli. Vprašanje je le, kako boleče bodo.

Najprej se lahko pozabavamo z tehnologijo. Načeloma velja, da je dober vsak STB ali televizor, ki ima vgrajen sprejemnik DVB-T s kodiranjem signala Mpeg 4. A hudič je, kot vedno, v podrobnostih, oziroma finih nastavitvah parametrov sprejemnika, ki jih ročno ne moremo nastaviti, saj so del firmwara (programske opreme) aparata in so različni od države do države. Kot je meni znano, je le Panasonic primerno nastavil modele, ki jih prodaja pri nas, za druge proizvajalce pa nimam podatkov. To pomeni, da tudi če v trgovini televizor sprejema digitalni signal, ni nujno, da bo enako dobro deloval tudi pri vas doma oziroma da bo deloval v bližnji prihodnosti, ko bodo sistem digitalnega oddajanja nadgrajevali in približevali tehničnim zahtevam, ki jih je postavila država. Ali pa. Ni nujno, da v tujini kupljen televizor, na katerem piše DVB-T Mpeg 4, odlično deluje v Sloveniji. Lahko da, lahko pa da tudi ne. Skepsa uporabnika je toliko večja, saj se večina prodajalcev, ki pri nas prodaja STB-je in televizorje te ni poslala na test v organizacijo Sintesio. Kar lahko predlagam potencialnim kupcem je, da preverjajo na njihovi spletni stran (www.sintesio.org), kateri modeli enih in drugih so primerni, potem pa kupijo le te.

A vse le ni tako črno, saj je nastavitve, o katerih je reč, možno nadgraditi kasneje. Na ta način prodajalci prevzemajo odgovornost za izdelke, ki jih prodajajo in oni so pravi naslov, če kaj ne delajo tako, kot bi moralo.

Najbolj pa me je zmotilo, da je država pristala na izsiljevanje največje komercialne televiziji in jim bo subvencionirala hkratno digitalno in analogno oddajanje. Kar je najmanj neumnost. Prvič -  televizijam je v interesu, da je oddajanje digitalno. Drugič – jasno jim je, da ne morejo prek noči preiti iz enega načina na drug, zato bi v vsakem primeru morali nekaj časa oddajati po obeh mrežah. In tretjič – frekvence so nacionalna dobrina, ki jih ni dal bog. So osnova za to, da dobro služijo, zato bi lahko pokazali dobro voljo in te stroške prevzeli na svoja pleča. Pa niso. Država, torej vsi mi, jim bomo plačali. Hkrati je država tudi izdelala oglas, katerega bodo televizije brezplačno predvajale in v katerem bo robotek »digi« obveščal o prehodu na digitalno televizijo. Upajmo le, da bo komercialka oglas predvajala v bolj gledanem terminu in ne takrat, ko je pred zaslonom pet gledalcev.

Hkrati pa država, menda zaradi Evrope, ne sme subvencionirati nakupa STBjev, ki stanejo med 90 in 150€. To pa ni malo, ne samo za socialno ogrožene, temveč za večino Slovencev, ki se ne kopamo v bogastvu. Šele ko sem direktorja DID-a vprašal ali bodo pomagali vsaj socialno ogroženim, je povedal, da potekajo pogovori na drugih ministrstvih, kako jim bodo pomagali, ni mi pa znal povedati ne kako, ne kdaj? Upam, da pred iztekom leta 2010.

Moj nasvet je naslednji. Z nakupom STBja ali novega televizorja še malo počakajte, vsaj pol leta, tudi če zaradi tega zimskih olimpijskih iger ne boste mogli spremljati v HD tehniki, saj bodo cene zagotovo padle. Teh 90 do 150€ je namreč, milo rečeno, odiranje.
 

Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja