Malenkost več o ChromeOS

Nekaj mesecev po prvi napovedi svojega operacijskega sistema je Google konec novembra prvič predstavil delovanje sistema in hkrati odpravil nekatere nejasnosti. Naprave, v katerih bo tekel Chrome OS, bodo na voljo čez eno leto, vse pa bodo mini prenosniki –  netbooki. Morda malce drugačni, kot jih poznamo zdaj, z večjimi zasloni in uporabnejšo tipkovnico, a še vedno le »drugi« računalnik uporabnika. Sistem je odprtokodni in sočasno z demonstracijo so v spletu objavili tudi njegovo kodo oziroma tisto, kar so izdelali do tega trenutka. Chrome OS ne bo na voljo kot samostojen izdelek za prenos iz spleta. Na voljo bo le kot del naprave, saj Google želi, da je združljivost med strojnim in programskim delom naprave čim večja, saj lahko le tako zagotovijo tisto, kar so obljubili. To pa so strnili v tri črke S: speed, simplicity, security – hitrost,  preprostost in varnost. 

Na demonstraciji, ki smo jo spremljali prek spleta, se je netbook zagnal v sedmih sekundah, izbrana spletna aplikacija pa v naslednjih treh. Ta čas želijo pri Googlu še skrajšati, saj je za uporabnike izrednega pomena, da je netbook čim prej pripravljen na uporabo. Tu nastopi pomen »pravih« strojnih komponent. Google je dejal, da sistem ne bo podpiral klasičnih trdih diskov (HDD), temveč zgolj diske SSD, prav tako pa bo certificiral dele, ki so v lahko vgrajeni »Chrome netbook«. S poudarkom na brezžičnih vmesnikih, ki so bistvenega pomena tako po hitrosti zagona in delovanja, kakor tudi varnosti. Zdaj je tudi jasno, da za sistem ne bodo na voljo klasične aplikacije, temveč izključno spletne. Kar seveda pomeni, da brez povezave z internetom veliko ne boste mogli početi. Bosta pa na voljo različici za procesorje ARM in x86.

Vsi podatki uporabnika bodo shranjeni v oblaku in dostop do vseh spletnih aplikacij bo mogoč prek brskalnika. Zato uporabniku nikoli ne bo treba nameščati aplikacij ali se ubadati z nadgradnjami sistema. Chrome bo zato veliko varnejši, saj neavtorizirane spremembe sistema ne bodo mogoče. Korenski datotečni sitem (root file system), kjer so vsi programi, potrebni za zagon in delovanje, je shranjen v bralnem pomnilniku (ROM). Pri vsakem zagonu sistema ta preveri digitalni podpis vseh podatkov, ki so nad omenjenim pomnilnikom in jih je moč spreminjati. Podpis zagotavlja, da je sistem pravilno nadgrajen, torej tak, kot ga predpisuje Google. Če je karkoli narobe, sistem samodejno sproži proces obnavljanja in na novo namesti sistem. Pri tem ni bojazni, da bi uporabnik izgubil nastavitve (na primer wi-fi vmesnika) in tiste podatke, ki jih je le shranil lokalno, saj so tudi ti vsi podvojeni v oblaku. Pomnilnik netbooka služi le kot predpomnilnik (cache), da je delovanje naprave hitrejše. Googlova vizija je, da bi lahko uporabnik kupil novi Chrome netbook, se priključil v splet in absolutno vse bi delovalo tako kot v starem. Ne da bi moral karkoli nastaviti, dodati in namestiti.

Najbolj preseneča dejstvo, da Google zavestno dela sistem, ki brez interneta ne bo uporaben. Brez povezave (off-line) boste lahko le gledali filme, brali knjige, poslušali glasbo in igrali preprostejše igre. Vse to pa boste največkrat imeli shranjeno v dodatnih pomnilnikih (na primer USB-ključih). Po drugi strani pa v sistemu, kar je logično, glede na to, da je v celoti zasnovan tako, da čim prej zažene brskalnik, delujejo vse spletne aplikacije, ne glede na to, kdo jih je naredil. Med demonstracijo so na netbook priključili USB-ključ, na katerem so bile Excelove datoteke. Sistem je zagnal Microsoftovo spletno različico Excela in jih prikazal. Predstavnik Googla je še dodal, da tudi Microsoft izdeluje ubijalske (killer) aplikacije za njihov sistem. Aplikacija, ki jo uporabnik zažene, se prikaže kot zavihek (tab) v zgornji vrstici, kjer je hitro dostopna, prav tako pa lahko povezave na pomembne aplikacije shrani v obliki povezave na namizju.

S tem pa je razrešena še ena dilema, ki se je pojavljala v javnosti zadnje mesece. Google s svojim sistemom ni neposreden tekmec Microsoftu. Priznali so, da še dolgo ne bodo na voljo spletne aplikacije za nekatera dela, kot je urejanje video posnetkov ali zahtevnejša obdelava fotografij, kar pomeni, da bomo imeli še vedno prvi računalnik po klasičnem modelu. Kakšen pa bo drugi računalnik, če tega sploh potrebujemo? Lahko bo netbook z nameščenim Windows 7 ali s Chromom. Ne delimo pa Googlovega optimizma, da bodo »njihovi« netbooki cenejši, češ da oni proizvajalcem ne bodo zaračunavali sistema, Microsoft pa to počne. Ne nazadnje je za proizvajalce brezplačen tudi Adroid, pa mobilniki z njim niso drastično cenejši od mobilnikov s plačljivimi programskimi osnovami.

Ene dileme pa Google le ni mogel ovreči, in ravno ta utegne biti zanj velika ovira. Res je, da je zaradi popolnega nadzora nad sistemom in omejevanja tistega, kar lahko uporabnik sam počne in pokvari, varnost naprave neprimerno višja. Še vedno pa je preveč nejasnosti glede varnosti podatkov v oblaku. In ker bodo vsi podatki tako ali drugače v oblaku, utegnemo imeti vsaj nekateri uporabniki dokaj velik odpor do Googlovega, kot ga sam imenuje, radikalno novega modela računalništva.

Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja

• Protesti z napako - February 6th, 2012
• Spletne televizija z napako - January 19th, 2012
• Kaj pa ljudje? - October 21st, 2011
• Ar.drone za prave geeke - September 23rd, 2011
• Namišljeni intervju - June 3rd, 2011