Vsi, s katerimi govorimo, so navdušeni nad e-knjigami, ker jim kot »hudim« bralcem ni treba naokoli nositi gore papirja, temveč en sam e-bralnik. Pri tem navdušenju pa pozabljajo, da bodo e-knjige poleg pozitivnega imele tudi negativni vpliv. Lastniki avtorskih pravic bodo na primer, tako kot na področju glasbe in filma, izumljali nova pravila igre. Sebi v prid seveda, čeprav bodo imeli polna usta, kako vse kar delajo, delajo v dobrobit kupcev. Recimo. Kupite knjigo v knjigarni in jo posodite prijatelju, da jo še on prebere. Legalno, čeprav bi lastnik pravic raje videl, da tudi prijatelj kupi svoj izvod. Ali pa kupite knjigo kot darilo. Kako boste to počeli v dobi e-knjig? Vam bodo to lastniki pravic sploh še dovolili? No ja, saj tudi sedaj najraje ne bi, a na žalost nimajo mehanizmov, ki bi jim to omogočali. A v času elektronskih knjig bo nadzor boljši. Bodo z njim počasi zaželi spreminjati ustaljene navade bralcev? Vse Slovence, ki so danes navdušeni nad e-knjigami, seveda razumem. Mnogi od njih niso kupili ene same e-knjige, zato si s tem problemom tudi ne belijo glave. Ne zato, ker morda ne bi hoteli, temveč zato, ker ne morejo. Predvsem ne knjig v slovenščini!
Zadnje tedne je bilo veliko povedanega o Kindlu, iPadu, kot tudi o Googlovem projektu digitalizacije knjig. Pravzaprav nas nič od tega kaj dosti ne bi smelo zanimati. Amazon, vsaj kot je meni znano, ne prodaja knjig v slovenščini, zato imajo od njega kaj samo tisi, ki kupujejo knjige v tujih jezikih. Apple je tako ali tako zgodba zase, ker niti glasbe na iTunsih ne morem kupiti, si ne delam utvar, da bom tam lahko kupoval knjige, iPad brez celovite storitve je le ena tablica, katere uporabnost je vprašljiva. Google pa tudi ne digitalizira slovenskih knjig. Na srečo. Zakaj pa bi dali narodno bogastvo v roke privatnemu podjetju, katerega edini namen je iz tega ustvarjati denar. Nenazadnje imamo v sklopu EU projekt digitalizacije kulturnega bogastva. Imenuje se knjižnica Europeana (www.europeana.eu), v njej pa prek NUK-a sodeluje tudi Slovenija. Slednji pa je, mimogrede, zadolžen za digitalizacijo slovenskih vsebin. Delo teče počasi, kar je razumljivo, saj pri tem ne gre za privatni denar, temveč za javna sredstva. Morda o vsem tem ne veste veliko, kar je spet razumljivo, saj Europeana ne zasipava medijev s tiskovnimi sporočili, kot to počne Google.
Namen evropske knjižnice je digitalizirati evropsko kulturno bogastvo (slike, kipe, knjige) in znanstvene prispevke, ki bodo dosegljivi vsem ljudem. Brez spreminjanja pogojev. Tudi Google obljublja podobno, a ker gre za pridobitveno podjetje, si lahko kadarkoli premisli. Je pa tudi res, da je do zagona Europeane prišlo ravno zaradi Googla, oziroma zaradi tega, ker smo se v Evropi počutili ogroženo zaradi njegovih planov.
Na žalost je tako, da imam raje projekte, ki so usmerjeni v narodni blagor. V začetku sem omenil spreminjanje navad uporabnikov. Mislite, da se kaj takega ne bo zgodilo tudi pri knjigah, če se je že zgodilo pri glasbi? Pred leti smo lahko kupili CD in glasbo iz njega predvajali na vsem napravah. Danes se že pojavljajo omejitve v obliki sistemov za zaščito avtorskih pravic DRM. Glasbo lahko imate le na določenih napravah z omejenim prenašanjem iz naprave v napravo. Pod krinko preprečevanja piratstva se vedno dogaja še marsikaj drugega. Poseg v pravice, ki jih imajo, v želji, da se te znižajo in da lastniki avtorskih pravic dobijo več denarja. In spet bom zaključil tako, kot običajno zaključujem pri taki temi – »Potem pa se čudite, da posegamo po nelegalnih načinih«.
Sorodni prispevki:
Brez e-knjig ne bo šlo? Včeraj je Mladinska knjiga na sejmu Frankfurta po Frankfurtu predstavila ponudbo e-bralnikov nizozemskega in francoskega proizvajalca. Pričakoval sem, da bodo napovedali tudi izdaje knjig v elektronski obliki! Pa niso! Na ...- Kura ali jajce? Že dva tedna v uredništvu preizkušamo elektronsko knjigo kolibri V3. Kot vsaka druga naprava ima tudi ta svoje dobre in slabe plati. O njih kdaj drugič, oziroma v reviji. Bolj ...
So e-revije prihodnost? E-knjige in z njimi povezani e-bralniki so se med bralci že dobro prejeli, na spletu pa mrgoli digitalnih knjižnic, ki prodajajo, delno pa tudi brezplačno distribuirajo knjige v elektronski obliki. ...
Ipad – prvi pogled Po dolgotrajnem iskanju (in z ogromno sreče), smo tudi mi uspeli najti lastnika ameriške različice Ipada, ki nam ga je velikodušno posodil, da smo si lahko ustvarili prvo mnenje o ...- Brez »piratstva« bi bilo še slabše? Opazno je, da želijo globalni imetniki avtorskih pravic za glasbo, filme in programsko opremo, aktivno preprečevati nelegalni prenos datotek Grožnje in sodni pregoni starih mam in mladoletnikov, o katerih smo ...
Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja
- Protesti z napako - February 6th, 2012
- Spletne televizija z napako - January 19th, 2012
- Kaj pa ljudje? - October 21st, 2011
- Ar.drone za prave geeke - September 23rd, 2011
- Namišljeni intervju - June 3rd, 2011
Podobno kot Europeana je http://dedi.si/
Jah, takle imamo.
Ko sem bil še mlad in neumen sem nabravil za nekaj tisoč € DVD in CD-jev, zdaj imam pa probleme s predvajanjem … še dobro da je norost popustila.
Če CD-ja zaradi DRM ne morem “poripat” na disk gre nazaj v trgovino, ker ne deluje tako kot bi moral. Več ko bi bilo takih težakov, bolj jasno bi bilo da DRM-ja nočemo.
Kar pa se e-knjig tiče – kar je v .txt formatu bom verjetno kupil, ostalega šrota pa ne …