Piratstvo – kdor tarna, ima preveč

Ne vem, ali gre za resnično zgodbo ali izmišljeno, gre pa nekako tako, kralj se je odločil dvigniti davke, nato pa po deželi poslal svoje vohune, da so malo prisluhnili uličnim razgovorom. Nazaj so prišli s poročilom, da ljudje jamrajo, kako trpijo in kako hudo jim je. Naslednje leto je še bolj dvignil davke in zopet poslal svoje vohune med ljudi. Nazaj so prišli s podobnim poročilom kot prejšne leto, le da so ljudje še bolj tarnali. Tretje leto se je prav tako odločil dvigniti davke, zopet so šli njegovi vohuni med navadne smrtnike.

Ko so prišli nazaj in mu povedali, kakšno je stanje, je davke popustil. Namreč nihče ni tarnal, vsi so hodili naokoli s sklonjenimi glavami, ljudstvo je res trpelo. Preselimo sedaj to stanje v glasbeno in filmsko industrijo. Vsako leto njihovi prihodki rastejo, recesije praktično ne poznajo. A še kar tarnajo, koliko jih stane piratstvo. Verjamem, res je, ampak kot so pokazale druge študije, marsikdo, ki si je ogledal piratski film/poslušal piratski album, si je šel slednjega pogledat v kino oziroma kupil album/DVD. Kar pomeni, da brez piratstva tudi njihovih bajnih zaslužkov ne bi bilo. Podobno je v računalniški industriji, efekt je podoben. Moje mnenje je, da bi vsaka industrija, ki ima več kot 5% letno rast dobička morala biti dodatno obdavčena. Ampak to je že drugo področje, kdaj drugič.


Zadnjih prispevki avtorja: Alan Orlič Belšak