Včeraj je Direktorat za informacijsko družbo organiziral posvetovanje o prehodu na digitalno oddajanje DVB-T, ki bi ga, vsaj po mojem mnenju, morali organizirati že vsaj pred kakim letom. A bolje pozno, kot nikoli!
Kakor koli že, posvet je bil in potrdil je moj občutek, da pri celotni stvari obstajata dva bregova, med katerima pa ne poteka komunikacija, ampak izključno monologi, ki jih najprej ena, nato pa tudi druga stran poslušata, a dajeta občutek, da jima je malo mar za probleme nasprotne strani. Na enem bregu je država, direktorat in Sintesio, kot neodvisna organizacija za testiranje primernosti naprav, na drugem pa prodajalci in montažerji antenskih sistemov. Kje smo tu ljudje, ki bomo najbolje čutili prehod na digitalno oddajanje, ne vem. Občutek imam, da smo na stranskem tiru!
APEK je že oktobra 2008 izdal specifikacije za digitalno oddajanje in te bi morali prodajalci takoj spoštovati. V vmesnem času so prodali (ocena) okoli 100 tisoč televizorjev, ki so danes še »novi«, vendar v novih razmerah ne bodo delovali. Koliko lastnikov teh televizorjev bo spremljalo signal prek hišne antene, nihče ne ve. A ti so najbolj problematični! V dobri veri so namreč kupili digitalni televizor, konec leta pa bo ta neuporaben. Najmanj, kar bodo morali narediti je, kupiti samostojni sprejemnik (STB-ja). Razlog temu je tako v neinformiranosti kupcev, kljub dejstvu, da strokovne revije o DVB-Tju v Sloveniji pišemo že skoraj dve leti, pa tudi prodajalcev v trgovini, katerih edini cilj je bila uspešna prodaja.
Lahko bi šel še korak dlje. Kako lahko kdorkoli prisili slabše plačane prodajalce na primer v živilskem centru, kjer prodajajo tudi televizorje, da postane tehnični ekspert in zna svetovati kupcu? Nihče. Kje je tu zatajila država, ki ne more nadzirati, kaj trgovci prodajajo? V odsotnosti pravočasnega informiranja. To se je pričelo šele v začetku tega leta z famoznimi televizijskimi oglasi, zloženke, ki naj bi jo dobilo vsako gospodinjstvo, pa še do danes niso uspeli natisniti. Pa tudi trgovci niso popolnoma brez greha. Dobro so vedeli, da bo prišlo do prehoda, bili so pravočasno informirani, pa so vseeno prodajali televizorje, ne da bi kupce dodatno in nedvoumno informirali, da bodo ti normalno delovali v vseh sistemih, razen v DVB-Tju. Edino, kar jih skrbi danes pa je, ali jih lahko kdo zaščiti, da kupci od njih ne bi terjali povrnitve stroška nakupa zaradi uveljavljanja stvarne napake. Včeraj niso hoteli slišati, da jim država pri tem ne more pomagati, med vrsticami pa tudi, da če so zavajali (kar mora kupec seveda dokazati in to še zdaleč ni lahko), naj sedaj posledice nosijo sami.
Toliko za nazaj. Kaj pa za naprej? Še vedno je srž problema v nalepki Digi. Kot vemo, testiranje opravlja Sintesio in ta posel je dobil prek javnega razpisa. O tem, ali gre za dober zaslužek ali za kaj drugega, tu ne mislim razpravljati. Težava je nekje drugje – v še vedno le peščici naprav s to nalepko. Predstavnik večjega proizvajalca televizorjev je jasno povedal, da se je za test odločil le zaradi zastonjskega »šlepanja« na reklamni kampanji, ki jo plača država. To kaže, da nalepka ne dosega cilja, zaradi katerega je bila uvedena. Tu pa po mojem mnenju nosi največjo krivdo ravno direktorat. Ni jim uspelo prepričati prodajalcev, da se za testiranje odločijo. Kako? Njihov problem! Dejstvo je, da bo nalepka dosegla cilj zgolj, če bo z njo opremljena večina naprav, saj bo le tako imel kupec na voljo dovolj širok izbor naprav. Nalepka naj bi bila namenjena ljudem. Ne prodajalcem. In tudi državi ne. Trgovci mi niso hoteli jasno povedati, zakaj se za testiranje (še) niso določili, direktor direktorata pa ni znal povedati, kako bo v to prepričal prodajalce. Dragi moji. Ni dovolj reči. Tu imate na voljo neodvisnega preizkuševalca, tu je reklamna kampanja in dodati, da je vse na prostovoljni bazi. S tem ste delo le začeli, niste pa ga dokončali. Vsi vpleteni naj začnejo razmišljati o problemih ljudi in ne le o svojih kratkoročnih interesih! Na koncu se bodo vsi seveda hvalili, ne glede na probleme, do katerih bo prišlo konec leta. Sedi, dve!
Sorodni prispevki:
Nam lažejo? Nikolaj Simič, direktor direktorata za informacijsko družbo, v povezavi s prehodom na digitalno oddajanje vedno poudari, da vse države, ki so ta prehod že izvedle oziroma so sredi prehoda, poznajo ...
Zdaj gre za res? Danes vstopamo v obdobje sočasnega analognega in digitalnega oddajanja televizijskih programov, ki bo predvidoma trajalo eno leto. Po preteku enega leta bo v etru, pardon, zraku, le še digitalni signal, ...
Šalabajzerji Več kot en mesec lahko na televiziji vidite reklamo, ki jo je DID (Direktorat za informacijsko družbo) pripravil za obveščanje uporabnikov o prehodu na digitalno oddajanje. V njej je lepo ...
Zdržal le 30 sekund Šest ur vožnje iz Ljubljane do Budimpešte (ter drugi dan še nazaj), dobro uro poslušanja bolj ali manj zanimivih govornikov, ogledovanje televizorjev, predvajalnikov, pralnih strojev, brivnikov ter depilatorjev, da bi ...
Garancija pred neumnostjo URADNIKOV Ministrstvo za gospodarstvo namerava spremeniti zakon o varstvu potrošnikov, pri tem pa pozablja, komu je zakon namenjen. Gospodje, to ni zakon o varstvu trgovcev, temveč ravno nasprotno! Namen tega zakona ...
Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja
- Protesti z napako - February 6th, 2012
- Spletne televizija z napako - January 19th, 2012
- Kaj pa ljudje? - October 21st, 2011
- Ar.drone za prave geeke - September 23rd, 2011
- Namišljeni intervju - June 3rd, 2011
Po nekaterih podatkih testiranje televizorjev pri podjetju Sintesio, ki nato izda slavno zeleno nalepko “Digi TV” stane cca. 2500 €, kar se zdi prodajalcem, ki prodajajo televizorje več različnih proizvajalcev, zelo visok strošek in se zato zanj večinoma ne odločajo. Konec koncev pa – ljudem bi morali povedati, da televizorji za uspešen sprejem DVB-T signala potrebujejo določene zahteve, ki bi jih v reklamni kampanji morali navesti. Ustreznost posameznih sprejemnikov bi tako kupci lahko preverili sami.