Nam lažejo?

Nikolaj Simič, direktor direktorata za informacijsko družbo, v povezavi s prehodom na digitalno oddajanje vedno poudari, da vse države, ki so ta prehod že izvedle oziroma so sredi prehoda, poznajo neodvisnega preizkuševalca primernosti sprejemnikov in televizij. Ne dvomim, da je v svetu kakšen takšen primer, vendar ne gre za splošno sprejet način! Govoril sem s predstavniki nekaterih zahodnih potrošniških organizaciji in ti so bili začudeni, ko sem jim opisal primer organizacije Sintesio. Še bolj pa so bili presenečeni, morda celo zgroženi, ko sem jim citirala večkrat omenjeno izjavo zgoraj omenjenega, da če televizor deluje v trgovini (in je brez nalepke z njegovim blagoslovom) še ni nujno, da bo dobro deloval tudi, ko ga bo kupec prinesel domov. To se jim zdi milo rečeno čudno. Portugalski predstavnik, tudi ta država je v procesu prehoda, pa je dejal, da se mu zdi eno leto dvojnega oddajanja (analognega in digitalnega) občutno prekratka doba.

Kot sem dojel, so nekatere države (Italija na primer) poznale neodvisnega preizkuševalca, a v manjšem obsegu, večinoma pa oceno primernosti podajo podjetja, ki skrbijo za mrežo digitalnih oddajnikov (lastniki multipleksov). Ali za to računajo oziroma ali to naredijo brezplačno mi ni uspelo izvedeti, mi pa je logično, da ta podjetja najbolj poznajo svojo omrežje in so torej kot taka tudi najbolj merodajna, da podajo oceno. Hkrati se pri tem tudi ve, kdo je odgovoren, če morda sprejemnik ne deluje. V tem primeru ta, ki je dal oceno primernosti. Pri nas pa ni tako in to je, poleg cene, glavni očitek. Če sprejemnik, ki bo opremljen z nalepko Digi, nekje ne bo deloval, ne bo kriva ne država (oziroma DID), ne preizkuševalec, temveč izključno prodajalec. Zakaj potem sploh preizkus?

Čeprav je danes jasno, da bodo konec leta težave, država zagotovo ne bo prestavila roka, ko bodo analogni oddajniki izključeni. Gre namreč za politično vprašanje! In trenutna vlada je na taka vprašanja preveč občutljiva, saj ve, da bi jo opozicija močno napadla še na tej fronti. Prehod torej bo, ne glede na težave. Na mestu pa je tudi vprašanje, kako glasno se bo konec leta govorilo o ljudeh, ki so obsedeli pred praznimi zasloni oziroma ali se bo njihov glas sploh slišal. In ali ne bodo krivdo za to zvalili kar na njih oziroma na dejstvo, da si niso kupili potrebnih naprav. Smo v začetku maja in država še vedno ni pripravila zgibanke, ki naj bi jo dobila vsa gospodinjstva. Pa bi jo že davno morala. Prav tako se na televizorjih še vedno vrti zgolj eno reklamno sporočilo, ki je bolj dvoumno, kot jasno, namesto obširne akcije z različnimi oglasi, ki ne bi propagirali le nalepke temveč bi bili usmerjeni v obveščanje javnosti, da bo konec leta prišlo do prehoda!


Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja