So operaterji »požrešni«?

Pred leti, ko smo ravno bili priča prvim priključkom ADSL, sem se pogovarjal s predstavnikom takrat enega izmed garažnih operaterjev, ki do danes ni preživel. Dejal je, da živimo na premajhnem trgu, zato se moramo sprijazniti, da bodo cene pri nas visoke, saj drugačen poslovni model ni mogoč. S tem se ne morem strinjati, ne ko gre za prodajo kruha, še manj pa, ko govorimo o priključku v internet, ki postaja nuja, ne pa luksuzno blago za bogate. Moj takratni odgovor je bil, da imam raje monopol in nizke cene, primerljive z najbolj razvitimi in najbolj uspešnimi državami (skandinavske države, Japonska, J. Koreja), kot pa visoke cene in konkurenco na trgu. Seveda se je izkazalo, da so lahko cene nizke tudi če je ponudnikov več! Do nastopa krize.

Danes vsi prikrito napovedujejo zvišanje cen večine telekomunikacijskih storitev. Da me ne bi držali za besedo – podražitev še niso javno objavili, o njih se govori »off the record«, to pa se lahko razume tudi kot testiranje odziva uporabnikov, še bolj pa novinarjev nanje. Idealni čas za spremembe pa je seveda poletje, ko smo na dopustih in manj pozorni na »diverzantske« akcije.

Ko pa bo do podražitev prišlo (če bo?), bomo spet poslušali že staro zgodbo o tem, da drugače ne gre, da so bile cene prenizke in v nesorazmerju z dejanskimi stroški in da če ne bi bilo sprememb, bi tudi največji propadli. To je res, in res je tudi, da so se investicije ustavile. Nihče skoraj več ne investira v omrežje, v nove tehnologije, ker preprosto za to ni denarja. Vprašanje pa je, kje je pravi razlog za to. So res krive nizke cene, ki so posledica pretirane konkurenčne borbe ali pa so pravi razlogi nekje drugje. V previsokih stroških poslovanja operaterjev? V preveliki lakomnosti lastnikov? V slabih poslovnih odločitvah v preteklosti in previsokih kreditih, ki so nastali zaradi tega in jih je potrebno sedaj vračati? Operaterji lahko prihodek (s tem pa dobiček), zvišajo le na en način – z višanjem cen (neposredno ali posredno prek spreminjanja paketov), saj je trg zasičen, rast novih naročnikov pa se ustavlja. Da ne govorimo o tem, da je vedno več nezaposlenih, plače stagnirajo, ljudje pa smo postali bolj previdni pri zapravljanju vedno manjšega kupčka denarja.

Zato podražitve in spreminjanje pogojev v kriznih časih niso prava pot. Bom dal analogijo iz trgovskih voda, majhnih trgovinic z blagom, ki ga razumemo kot luksuzno blago. Lastnica prve trgovine je ugotovila, da bo imela zaradi krize manj kupcev, zato je dvignila cene svojih izdelkov, saj je računala, da bo manj kupcev, ki pa imajo denar, zapravilo enako (ali celo več), kot je zapravilo več kupcev v dobrih časih. Seveda se je uštela, saj so tako razumeli tudi kupci in se jim reševanje njenih problemov na njihovih plečih (denarnicah) ni zdelo fer. Posledica pa je, da ta trgovina životari, ima vedno manj kupcev, računica se ji ni izšla in kupci so si njen neprimeren odnos zapomnili in jo bodo bojkotirali tudi, ko bodo časi boljši. Lastnica druge trgovinice je ubrala drugo pot. Kupcem ponuja še več popusta in se poskuša prilagajati njihovim zmožnostim. Krize ne rešuje na plečih uporabnikov, temveč najprej pri sebi in pri svojih dobaviteljih. Kupcev je več in čeprav je dobiček nižji, je uspela ustvariti fer odnos, ki si ga bodo kupci zapomnili! In to se bo poznalo, ko bo kriza mimo.

Reševanje lastne riti na račun uporabnikov v teh časih ni prava odločitev. Še posebej ne zato, ker so težave vedno večplastne in ne zgolj povezane z dosedanjimi cenovnimi politikami. Tisto, kar zelo pogrešam, je najprej iskanje notranjih rezerv, odprodaje nerentabilnih investicij (teh je kar nekaj), nižanje stroškov poslovanja… Če bo prišlo do podražitev bodo operaterji seveda trdili, da so vse to že naredili in da ni druge poti. Pa so res to storili ali pa želijo iti le po najlažji poti, prevalitve krize na uporabnike? Pestro bo!


Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja