Val podražitev telekomunikacijskih storitev ne pojenja. Na žalost! Skrb zbuja, da smo priča podražitev na vseh nivojih. Še bolj pa to, da zaradi višje cene uporabniki ne dobijo nič boljših storitev. Te so enake, le dražje, pa če se nas operaterji na vse pretege trudijo prepričati, da ni tako in da tudi nekaj dajo. To, kar dajo, je namreč uporabno le za del uporabnikov, drugim (ali pa kar večini), pa ti lepo zaviti bonbončki prinašajo le malo uporabne vrednosti. Najbolj skrb zbujajoče je, da se dražijo tudi bazične storitve, kjer uporabniki nimamo izbire (internetni priključek) in ne le tiste, kjer je alternativ več (IP televizija) in brez katerih bi v skrajnem primeru lahko »preživeli«, tudi če jih ne bi imeli! To pa zagotovo ni družbeno odgovorno obnašanje operaterjev, ki bi morali, poleg lastnih ekonomskih interesov, gledati tudi širši interes družbe.
Pa tega ne počnejo in tudi goli priključek v internet obravnavajo le kot komercialno storitev, katere ceno oblikuje trg. To z drugimi besedami pomeni, cena bo tako visoka, kot jo trg še lahko prežveči, oziroma ker je alternativa za uporabnike le prostovoljna izključenost iz svetovnih dogajanj, naj plačajo koliko bomo zahtevali, saj so cene na podobnih nivojih pri vseh operaterjih. Uporabniki smo se torej znašli z zanko okoli vratu, ki jo lahko prereže le država. In to tako, da bodisi zapiše hitri dostop v internet kot človekovo pravico v ustavo (kar je že storila Finska, nekatere države pa bodo to storile v kratkem), ali pa da že končno spremeni v zakone zapisano univerzalno storitev na nivo, ki je primeren sodobnim razmeram. Bodo imeli slovenski birokrati dovolj jajc za kaj takega? Ali pa bodo verjeli operaterjem, ki podražitve večinoma opravičujejo s spremenjenimi razmerami na trgu.
Kar je seveda res. Razmere na trgu so se spremenile. Če nič drugega, imamo uporabniki manj denarja, več je socialno ogroženih, kar pa operaterji seveda ne upoštevajo. Zanje so spremembe drugje. Polna usta so jih izgovorov, pri tem pa pozabijo najprej pomesti pred svojim pragom. Delno so za slabe poslovne rezultati krivi sami, zaradi preteklih poslovnih odločitev, ker niso premogli toliko zdrave pameti, da bi predvideli, da se bodo leta debelih krav prej ali slej končala in zaradi tega, ker ne znajo nadzirati lastnih stroškov. Še nisem slišal, da bi operaterji zaradi zaostrenih razmer recimo znižali plače zaposlenim! Znajo le eno. Vse to prenesti na pleča uporabnikov, pri čemer zelo radi pozabljajo, da so jim v preteklih letih prali glave s ponudbami, za katere bi lahko vsak z osnovnim znanjem ekonomije ocenil, da dolgoročno ne bodo zdržale. Tako imamo danes namesto pocenitve dostopa v internet glede na hitrost (cena za megabit na sekundo), kar se dogaja v razvitih državah – da ne bo pomote, cene so v tujini večinoma višje, a nižje če jih gledamo skozi »koliko« plačate za megabit – podražitev tega kazalca!
Bojim se napovedovati, kako bo v prihodnje, saj sem vse do sedaj videne podražitve napovedal že konec prejšnjega leta. Kar me izredno skrbi je, da se je ponovno pojavila retorika, ki smo jo bili priča pred desetletjem, ko so pri nas uvajali tehnologijo ADSL. Takrat so namreč mali operaterji zagovarjali tezo, da mora biti cena v Sloveniji zaradi manjšega trga in manjšega števila uporabnikov višja od cen v večjih državah. Kaj nas torej čaka? Novih podražitev verjetno nekaj časa ne bo, lahko pa operaterji znova posežejo v pogoje uporabe in uvedejo pravično uporabo (mesečno kvoto podatkov). To pa se zna zgoditi, še posebej če je res podatek, da so za operaterje velik strošek plačila mednarodne povezave. In če se to zgodi, potem smo po domače povedani »v riti«. IN KAJ BO NA TO REKLA DRŽAVA OZIROMA NJENI PREDSTAVNIKI, KI SE V TUJINI RADI HVALIJO Z RAZMERAMI NA SLOVENSKEM TRGU!?
Telekom je resda podražil zadnji, vendar so v mojih očeh vsi operaterji isti. Letos so vsi dražili (z izjemo Si.mobila). Cenovna razmerja med ponudniki so tako enaka, kot so bila pred podražitvami, le da je nivo višji. Operaterji namreč, ko oblikujejo nove cene, pazijo, da so njihove cene na tistih točkah, kjer je konkurenca močna, blizu skupaj, tam kjer ni tako, jih oblikujejo tako, kot sami mislijo, da bodo ljudje še sprejeli. Pri vsakem takem posegu v cenik, operaterji tudi predvidijo koliko uporabnikov jih bo zapustilo, vendar te meje, kjer se jim podražitev še splača, javno ne povedo. Revolt uporabnikov je možen le v primeru, da pristojni državni organ dokaže, da so se operaterji dogovarjali o podražitvah (kar je manj verjetno, ne pa nemogoče) ali pa, da se uporabniki organizirajo in zapustijo operaterje, tudi na račun, da ne bodo dostopali do interneta in na ta način operaterjem povedo, da imajo tega dovolj. Je pa še ena pot, manj legalna. Preberite si članek »sodobni Robin Hoodi«. Sočasna uporaba enega priključka več uporabnikov. Enostavno izvedljivo, pa še težko dokazljivo! Enkrat bomo morali udariti po mizi in jasno povedati, da vsega tudi ne mislimo sprejeti!
Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja
- Protesti z napako - February 6th, 2012
- Spletne televizija z napako - January 19th, 2012
- Kaj pa ljudje? - October 21st, 2011
- Ar.drone za prave geeke - September 23rd, 2011
- Namišljeni intervju - June 3rd, 2011






