Ne pomnim podobnega primera, ko bi nove tehnologije prinesla slabšo uporabniško izkušnjo! Še huje meglijo nam oči in trdijo, da smo dejansko na boljšem, to pa jim celo popolnoma nekritično verjamemo. Natanko temu smo priča pri razvoju televizije, tako na področji digitalnega prenosa podatkov, kot tudi na področju samih televizij. Velik del krivde je na strani ponudnikov, ki ne znajo ali pa nočejo poskrbeti, da bi uporabnikom dali kakovostno opremo. Pojdimo lepo po vrsti.
LCD Televizorji: Res je, so lepši, tanjši, večji, cenovno ugodni in še bi lahko naštevali. Pa imamo res tako kratko pamet? Prikaz slike je slabši, kot na starih katodnih televizijah. Te so znale prikazati črno barvo, imele višje razmerje kontrasta in barve so bile naravnejše – tudi če je šlo za najcenejši model na trgu. Danes tudi najdražji modeli LCD televizij ne dosegajo tega, pa še nekaj tisoč evrov boste morali zanje odšteti. Da ne govorimo o še bolj očitnih zadevah. Vse LCD televizije so širokega formata, večina TV programov pa ne, zato moramo potrpeti in se zadovoljiti z bolj, predvsem pa manj kakovostnimi algoritmi za raztezanje slike. »Nisem vedel, da ima tale babnica tako debele noge«. Tudi če bi hoteli stopiti korak nazaj, ne bi mogli. Starih katodnih televizij namreč ni več v trgovinah. Danes imamo tehnološko naprednejše televizorje, o tem ni nikakršnih dvomov, prikazana slika pa je slabša!
Digitalna distribucija signala: Tehnološko gledano je digitalni prenos boljši od analognega. Vendar, ko so motnje, se te manifestirajo na različna načina. Pri analognem prenosu motnje povzročijo »zasneženo« sliko in če niso prehude, je gledanje še vedno mogoče. Seveda, moti nas nejasna slika, vendar je ta zvezna – program teče brez prekinitev. Digitalni prenos je manj občutljiv na motnje, manjših sploh ne opazimo, ko gre pa za večje, te povzročijo zamrzovanje slike ali pa kockasto sliko. Gledanje te zaradi tega ni mogoče, kar sem ravno občutil na svoji koži. Bilo je zanimivo. Zvok je bil normalen, na zaslonu pa se je slika zamenjala le vsake nekaj sekund, med tem pa je bilo tako, kot da bi gledal digitalne fotografije eno za drugo. Negledljivo!
Digitalna kabelska televizija: Kritika leti na našega največjega ponudnika, ki ne zna ponuditi kakovostnega sprejemnika (STB). Najprej so naročnikom dajali neki tajvanski izdelek, sedaj pa imamo na voljo sprejemnik podjetja Cisco. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za nekaj let stare naprave, ki so ležale v skladišču, ker jih nihče ni hotel, pa so jih izvozili v Slovenijo. Do jutri bi lahko našteval, kaj vse me pri njem moti, naj omenim le najbolj butasto zadevo: sposoben je prikazati le dve vrstici opisa iz elektronskega programskega vodiča. Je pa sreča v nesreči v tem, da so sprejemniki DVB-C vgrajeni v nove televizije, kjer vseh teh težav ni. Zato se vam bolj splača kupiti televizor, kot pa se zanašati na dodatni STB.
IP Televizija: Ta pa je itak zgodba sama zase. Operaterji so imeli vsak svoje težave, najbolj pa moti dejstvo, da ni enega samega standarda za IP TV, zato ni televizorja, ki bi imel tega vgrajenega. Uporabniki smo prisiljeni uporabljati STBje, kakšna pa je njihova kakovost pa je odvisno od ponudnikov. Je pa jasno, da ker jih eni dajejo brezplačno, drugi pa po subvencionirani ceni, da ne more iti za najdražje, najkakovostnejše in najbolj zmogljive naprave. Naj še omenim, da bakreno telefonsko omrežje nikoli ni bilo namenjeno prenosu televizijskih programov, zato se IP TV splača (kdo pa ima doma samo en televizor?) le, če imate optični priključek. Še nekaj me zelo moti pri tej obliki prenosa TV programov. Preklop iz enega programa na drugi je dolg, kar je posledica načinov sinhronizacije med oddajnimi napravami v omrežju in napravo pri uporabniku. Se še spomnite analognih časov. Ko ste priklopili na nov program, se je ta prikazal skoraj v trenutku, danes pa gremo lahko vmes na kavo.
Dodatne STB naprave: Večina uporabnikov bo tudi v prihodnje prisiljena uporabljati sprejemnike digitalne televizije, kot samostojne naprave! Najmanj kar to pomeni, je uporaba dveh daljincev (kam sem že dal onega od televizorja, ker bi ga rad ugasnil) in pa seveda tudi to, da nekatere funkcije televizorja ne delujejo (slika v sliki, itd). V analognih časih smo imeli televizor, en daljinec in en antenski kabel. Pika. Če smo hoteli kaj posneti, smo dokupili snemalnik in snemali. Danes je snemanje lahko doktorska disertacija zaradi variacij med načini distribucijo signala, napravami, avtorskimi pravicami in tehnološko »naprednimi« napravami!
Vse to pomeni, da je uporabniška izkušnja po novem na psu! Slabša kot je bila in občutek imam, da smo stopili korak nazaj. Kot bi se nehali voziti z avtomobili in se z nasmeškom na ustih in prepričanju, da smo na boljšem, usedli na kočijo s konjsko vprego. Tako hudo sicer ni! Je pa zagotovo slabše kot je bilo in nihče me ne bo prepričal, da je tako, ker imajo nove tehnologije še poporodne težave. Mater, pa te trajajo že najmanj pet let in ni videti, da bi kmalu prišli na uporabniško izkušnjo, ki smo jo bili vajeni z zastarelo analogno tehnologijo!
Sorodni prispevki:
Porodne težave Siol Box Telekom je pred dobrima dvema mesecema splavil svoj BOX... Drugo generacijo STB naprave, ki uporabnikom Internetne IPTV omogoča vrsto novih funkcij...
A žal za naprednejše uporabnike ni vse tako rožnato kot ...
Zdržal le 30 sekund Šest ur vožnje iz Ljubljane do Budimpešte (ter drugi dan še nazaj), dobro uro poslušanja bolj ali manj zanimivih govornikov, ogledovanje televizorjev, predvajalnikov, pralnih strojev, brivnikov ter depilatorjev, da bi ...
Zdaj gre za res? Danes vstopamo v obdobje sočasnega analognega in digitalnega oddajanja televizijskih programov, ki bo predvidoma trajalo eno leto. Po preteku enega leta bo v etru, pardon, zraku, le še digitalni signal, ...
Bližnji Vzhod prepoveduje Blackberry! Združeni Emirati (UAE) so oznanili da bodo zaradi bojazni pred izkoriščanjem storitev Blackberry v teroristične in kriminalne namene 11. oktobra pričeli blokirati nekatere storitve blackberry, med katerimi so BlackBerry Messenger, ...
Preglavice zaradi prenove Telemach je prejšnji teden prenovil svojo programsko shemo, posledično je to pomenilo, da so morali uporabniki glede na svoje naprave izvesti določena opravila. Bodisi povrniti tovarniške nastavitve in ponovno zagnati ...
Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja
- Protesti z napako - February 6th, 2012
- Spletne televizija z napako - January 19th, 2012
- Kaj pa ljudje? - October 21st, 2011
- Ar.drone za prave geeke - September 23rd, 2011
- Namišljeni intervju - June 3rd, 2011
Bravo. Končno je nekdo na glas povedal kar mislimo mnogi. Kup daljincev za preprosto gledanje TV, pol pa klikneš na napačnega ali pa enega najdeš, drugega pa ne …
Da malce pokomentiram
LCD TV – Pred kratkim nabavil dva LGja, enega 42 in enega 46”, sta vstopna modela oba prikazujeta FULL HD sliko, slika je samo za pohvalit. S pomočjo servisnega menija, pa oba predvajata tudi Divx, MKV, WMV, slike in MP3je, prodvajata vse vrste video datotek vse do 20Mbps, da ne pozabim, skupaj s slovenskimi podnapisi seveda. Vgrajen DVB-T, DVB-C MPEG2 in seveda 4. En kup HDMI, SCART in komponentnih vhodov / izhodov, še celo VGA
. Slika? Zavidljiva, izvor – navadna sobna antena za DVB-T, Siol kabelska za DVB-C in navadno analogno Catv. Za bombonček Siolov IPTV brez njihovih STBJEV. Rezultat – stoj in glej. Neka fuknkcija, ki prilagaja svetlost slike celo deluje, tako je v temnem prostoru slika temnejša kot v svetlem. Lokacija? – Stena, kamor seveda CRTja ne moreš dat, sploh pa ne takšne velikosti. Slabost tega so svinjsko dragi kvalitetni nosilci v naših trgovinah, ob 130€ navzgor, da ne govorim, da je moj priromal z nemčije s poštnino vred za borih 70€, možnost premika naklona gor dol in levo desno. Ko sedaj kje vidim CRT TV – aleluja 
.
Digitalna distribucija – zadeve morajo bit poštimane, preverjeno na lokacijah, kjer s sobno anteno niti pod razno slika ni gledljiva v analognem sistemu, je slika v DVB-T brezhibna, pač na ravni oddajanja. Na hrvaškem smo imeli TV celo brez antene, samo z nekaj metri kabla, seveda smo lovili DVB-T, analogne lsike pa ni bilo :=). Je pa res da slika ali je ali ni, pri analogni različici pa imaš lahko tudi slabšo pa vseeno je gledljiva. Ni mi pa jasno kaj se grejo spet trgovci z DVB-T antenami, ko pa vse kar je v zraku uloviš z navadno 10€ vredno sobno anteno. Mogoče odvisno od lokacije.
Digitalna kabelska – se strinjam z vgrajenimi sprejemniki v TVju. Je pa res tudi, da sedaj lahko vidiš kakšen procent signala sploh imaš in na podlagi tega zadevo urediš v primeru motenj.
IPTV – Standarda ni… smo pa posiljeni z opremo ponudnika, ki je vsaj v primeru Siola, slaba. Od tod tudi dolgi časovni preklopi. Na lastnih rešitvah, ki vljučujejo seveda PC, je ta čas sprejemljivo sekundo. Funkcije kot so gledanje z zamikom, ter snemanje, bi morale biti stvar p sprejmenika in ne mesečne naročnine ki jo dodatno zaračuna jo. Svinjarija, če se lahko milo izrazim :=). Je pa res da je baker za to vrsto distribucije neprimeren, srečneži smo na optiki, kjer težav s sočasnim snemanjem ali gledanjem kanalov ni.
Dodatne STB naprave – krasno se obnese dvojederni Nettop, z daljincem in ION grafiko. Z HDMI izhodiom, ter zmožnostjo predvajanja FULL HD video materiala. Predvsem pa zmožen predvajanja DVB-S, DVB-T, DVB-S, IPTV in vsega kar se kdo spomni. Je dodatna naprava, je pa samo ena, ki je multiuporabna. Pridobimo na funkcionalnosti na račun kakšnih ”bombončkov” kot je VOD pri IPTVja.
Nova tehnologija vsekakor pomeni preskok tudi v kvaliteti, problem je samo ker smo bolj kot ne prepuščeni sami sebi da si slednjo zagotovimo. Še nekaj o nakupu TVjev in monitorjev. Ko vam kakšen crkne, pa ga nimate več v garanciji, se odpravite v raziskovanje, recimo Sony monitor, ki je stal celo premoženje, je sestavljen iz Samsungovega LCD panela, no-name napajalnika, in LG elektronike. Vseskupaj zavito v Sony plastiko in prodano za 2x ceno konkurence. Ime danes še zdaleč ne pomeni več kar je morda nekoč, zato pri nakupih pazljivo. Ko utegnem pa še nekaj vrstic o servisnih menijih, ki niso na voljo uporabnikom bez posebnih korakov ali servisnih daljincev, tam se med drugim najde tudi fukcija aging mode… ki ima dve možnosti 0 in 1. Le kaj pomeni
?
In sedaj vse to razloži Jožici iz Spodnjega Dupleka, ki bi rada le enostavno gledala televizijski program. Zna pritisniti na tipko, briga jo EPG in gora možnosti, ki jih digitalna televizija brez dvoma prinaša – parim odstotkom ljudi, ki znajo oziroma se jim da s tem ukvarjati in postavljati svoje naprave.
Jebem** in Blog, ki mi je požrl pisanje :/
Ni treba it v Spodnji Duplek zrazlagat, bi lahko že doma. Zato pa prisegam na analogno CATV, kjer ni nobenih težav, če imaš kot uporabnik seveda opcijo. Kvaliteta slike pa je ob kvalitetni napeljavi za moje pojme čez glavo zadovoljiva. Problem so slabi operaterji oziroma vzdrževalci in pa uporabniki, ki za zadnje metre omrežja, kupujejo kable v trgovinah tipa BIG BANG in ELEKTRONABAVA, kjer imajo po večini en sam koaksialec, brez kvalitetnih spojnih delov, ki ga po možnosti napelje sosedov mulc, po sistemu + / – . Ko se zadeve lotiš profesionalno so temu primerni tudi rezultati.
BRAVO!!!
100% se strinjam z navedenim – prav zmrzovanje slike me je vodilo v to, da sem se šel raziskovanje zakaj hudiča ukinjamo analogni signal in nalatel na strategijo vlade RS za prehod z analogne na digitalno radiofuzijo, ki je zelo zanimivo branje :;*(?*%T#”
zanimive zadeve so npr:
Postopek prehoda mora biti tržno usmerjen,
Prej kot se začne postopek prehoda in krajše, kot je prehodno obdobje, prej se bodo koristi uresničile.
Nakup opreme za digitalno televizijo za večino državljanov ni več problem.
Potrebna bosta skupno usklajevanje in dogovor glede uporabe, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoč razvoj novih vseevropskih servisov ter trženja s temi digitalnimi dividendami.
Prehod bo spodbudil inovacije in rast trga opreme in prispeval k prenovljeni lizbonski strategiji.
Prednosti digitalne radiodifuzije za potrošnika vključujejo boljši sprejem, izboljšano kakovost slike, boljši zvok, boljši prenosni in mobilni sprejem, več televizijskih in radijskih programov ter več informacijskih storitev.
V glavnem zadnje omenjenega cilja – boljši prenos, slika in zvok, to jim že ni uspelo zagotoviti… Kmalu ugotoviš, ko bereš strategijo, da jih boli k… za uporabnika, važne so dividende in ustvarjanje novega trga…
Sam sem nad digitalno TV skrajno razočaran…
pa lep pozdrav,
andrej
Priznam, če je vir fullhd, je DVB-C in DVB-T slika hudo dobra.
Ma je pa sedaj med svetovnim prvenstvom v košarki zmotilo to, da je bilo v sosednji sobi, kjer je analogen tv filnala konec kakšnih 5-6 sekund prej kot na digitalni.
Gledanje prvenstva na digitalni tv je zame, kljub za nekaj razredov boljši sliki, zato izgubilo ves čar.
Zamik je na kanalih, kjer ne oddajajo na fullhd, pol manjši, 3 sekunde za analognim signalom.
Na hrvaškem sem (s tv tunerjem) opazil enako le da so zamiki pol manjši kot pri nas, kar je nekako logično, očitno kodiranje in dekodiranje signala pri mpeg4 traja enkrat dlje kot mpeg2 (neodvisno od tega ali gre za 1080p, 1080i, 720p,….)
Zame je digitalna televizija DVB-T prinesla ogromno prednost pred analogno.
Na analogni sem imel slo1, slo2 malo zasnežen in tv3 zelo zasnežen.
Sedaj pri digitalni (brez menjave antene) pa imam 8 programov čistih, brez motenj.
Kupil sem novo lg lcd televizijo, kjer je slika neverjetno čista.
uporaba televizije pa je zelo preprosta. Televizijo samo prižgeš in se z številkami premikaš po programih, ko končaš pa pritisneš gumb za ugasniti.
To pa bi znala tudi Jožica iz Spodnjega Dupleka.
Kar pa se tiče slike 16:9, pa so že skoraj vse oddaje in filmi v tem formatu. Na lg televiziji nastaviš format slike izvirno, in ti sam prilagodi sliko, če je slika 4:3 pač imaš črn rob levo desno (saj ga imaš tudi pri 4:3 crt televiziji zgoraj in spodaj, pa se noben ne pritožuje)
Sam sem prodal kar že nekaj televizij LG, in so bile stranke zelo zadovoljne z uporabo, nobeno stranko nisem potreboval učiti uporabljati televizijo, ker je vse samoumevno.
Ko sem pa prodajal dvb-t vmesnik, sem dobival klice kako se kaj nastavi, ali mora ugasniti televizor z tem ali drugim daljincem, popolnoma nejasno da mora biti televizija na av, itd
Z pravo opremo je digitalna televizija mnogo boljša in preprostejša, če pa kompliciraš z vmesniki in z raznimi daljinci da se človek ne znajde te pa hitro vse mine.
Sem pa imel primer, ko je stranka analogno lovila brez motenj, čist sprejem, ko smo pa priključili digitalno pa ni bilo signala, smo prišli do ugotovitve, da je vzrok kabel. Ko sem odprl antensko vtičnico na kablu, sem opazil da je bakrena žica vredu, oplet okoli pa je bil pripet samo z dbema tankima žičkama opleta, vtičnico sem odstranil, namestil drugo in že je bil signal 100%.
Pri dvb-t je treba bit pozoren na anteno da je uhf, na kabel da ima dobro nameščene konektorje in da je kabel iz enega kosa od antene do televizije, pomembna pa je tudi dolžina kabla, z dolžino se zgublja signal.
glede dvb-t, oddajanje naj bi bilo še v testni fazi, ko pa bodo ugasnili analogno oddajanje pa se bodo digitalni programi premaknili na nižje kanale.
Pokritost z dvb-t pa še ni 100%, saj je še več kot polovica oddajnikov, ki oddajajo samo analogno.
Pri nas iptv (amis) daje bistveno boljšo kvaliteto slike kot jo je prej kabeljski operater. Je pa zoperno 2x dnevno tašči po telefonu razlagat kako prižgeš tv in stb, da lahko dnevnik gleda. Če kaj zašteka pa moram itak sam osebno it pogledat, ker je čist zgubljena.
Že dlje časa si ogledujem lcd televizorje po trgovinah in ko jih vidim kako kvaliteto slike imajo, si vedno rečem, da bom še mal počakal, da se kvaliteta slike izboljša. Seveda je zgodba drugačna, če na lcd priklopiš kak blu ray ali dvd, pol je pa to veselica. Dokler bo na katotcu boljša slika pri gledanji tv programov, pa ostajam tukaj. Ne mislim pa doplačevat za fullhd programe, ker tolk rad pa spet ne gledam televizije.
Po nekaj tednih DVB-C ja, ki ga trži Telekom, dam kapo dol!! Slika zgleda že na SD kanalih kot HD
, brez pretiravanja. Sem bil prej z analogno zadovoljen, to kar imamo pa sedaj pa je samo za pohvalit! J**š IPTV 