Neprofitna Slovenija

Berem v reviji 7 dni, da v Mercatorju ustvarijo pol manj dobička, kot podobne tuje trgovske verige. Pravzaprav še manj, okoli tretjino. Kolikor mi je znano, tudi slovenske banke niso nič boljše, kar mi postavlja kar nekaj vprašanj. Namreč marže in obresti so v Sloveniji med najvišjimi, pri obrestih mislim tiste negativne. Še vedno imamo TOM, ki se je preimenoval v Euribor. Marže slovenskih trgovcev so že kar sanjske, k temu dodajte še prodajanje polic v trgovinah. Poleg tega jemo praviloma drugorazredno zelenjavo in sadje po prvorazrednih cenah. Če grem še korak naprej, slovenski delavec je cenejši kot nemški, bencin je bil praviloma pri nas cenejši kot v tujini, a ko vse skupaj sešteješ, na koncu živiš dražje. Dražje banke, dražja hrana, dražje tako rekoč vse. Pa je dobička pri vseeno manj. Veliko manj. Kje se torej zaustavi vse skupaj? Edino, kar mi pade na pamet so vodilni kadri, ki ne znajo oklestiti stroškov tam, kjer bi jih lahko. Seveda se tudi tu postavlja vprašanje, jih ne znajo ali nočejo. Ker kljub vsemu znajo biti njihove plače fantastične, pa še vedno jamrajo. Bom kar verjel mojemu prijatelju, ki pravi, da v Sloveniji nimamo ustreznega vodilnega kadra, ki bi znal voditi podjetja v kriznih razmerah. Včasih smo živeli na račun Jugoslavije, sedaj, ko poizkušamo živeti na lasten račun, pa je končni rezultat porazen. Saj se najdejo svetle izjeme, a jih je preprosto premalo. Bo zaradi tega punt tudi pri nas kdaj v bližnji prihodnosti?


Zadnjih prispevki avtorja: Alan Orlič Belšak