Namišljeni intervju

Dr. Franc Zagožen je v intervjuju v časniku Delo povedal bistveno – ameriški izobraževalni sistem vabi tuje študente na univerze, zato da jim opere možgane in prepriča, da je treba vse prodati in da država ne more biti dober gospodar. To sistematično počnejo leta in (skoraj) nihče ne vidi, da gre za manipulacijo, za to, da ekonomisti ne znajo misliti izven okvirjev, ki jim jih vsilijo. Pa se to ne konča le pri ekonomistih. PR-ovci v podjetjih so deležni podobnega tretmaja, ko vedo vse, kar se dogaja v njihovem podjetju, vse to je za njih sveto in nezmotljivo, ne vidijo pa čez informacijski plot, ki ga podjetja gradijo okoli svojega premoženja. Ti PR-ovci nato pričakujejo, da morajo vsi, ki se z njimi pogovarjajo, misliti enako. Če ne, jih imajo ali za neumneže, nevedneže, ali pa jih poskušajo prepričati, da živijo v veliki zmoti. Neki dan je bila na televiziji oddaja o Opus dei –ju in glej ga zlomka, principi pranja možganov so enaki tudi tam. Člana, ki misli s svojo glavo in se ne strinja z vodilno dogmo, je treba spreobrniti, mu sprati možgane. Opus Die, velike korporacije – dve plati istega kovanca?

Kadarkoli se srečaš s pomembnim vodstvenim delavcem večjega podjetja, vedno ista pesem. Na voljo imaš omejen čas pogovora, vprašanja moraš poslati vnaprej, na pogovoru nisi s sogovornikom sam, temveč je v sobi še nekaj bolj ali manj potrebnih ljudi. Težko bi dejali, da je tak pogovor lahko sproščen. Ne za mene, ne za mojega sogovornika. V zraku je vedno bojazen, kaj se bo zgodilo, če boš vprašal nekaj, ker ni primerno. Vedno več pa je vprašanj, za katere ni vljudno, da jih postavite. Pa tudi če jih, ne dobite neposrednega odgovora.

 Vprašanje: »Zakaj je jabolko rdeče?« 
Odgovor: »V našem podjetju se trudimo ugoditi vsem željam in zahtevam naših kupcev. To kažejo tudi naši zadnji poslovni rezultati, kjer se lepo vidi, da naše podjetje raste z dvomestno številko in hitreje od trga. Ta rezultat nas zelo vesli in ponosni smo nanj. Naj še povem, da smo posebej ponosni, da je bil največja rast zabeležena v oddelku za boj proti škodljivem, kjer uporabljamo le odobrena, naravi nenevarna škropiva.«

Vprašanje: » Niste mi odgovorili na moje vprašanje«
Odgovor: »Naši kupci so zelo zadovoljni, to kaže tudi zadnja raziskava izvedena s strani neodvisne organizacije PLAČAJ, PA TI BODO REZULTATI VŠEČ, D.O.O. Še posebej nas veseli, da smo v vrhu njihove raziskave v vrhu že zadnje desetletje«

Vprašanje: » Uhh, še vedno mi niste odgovorili, se vdam. Omenili ste mi naravna škropiva. Katera?
Odgovor: »Vsa naša škropiva so naravna. Kupujemo jih pri podjetju KDO JEBE NARAVO D.D., ki garantira, da v njih ni nedovoljenih in strupenih snovi. Ne za ljudi, naravo ali živali. To je potrdilo tudi testiranje na živalih, kjer je umrla le slaba polovica miši, ki je pojedla hrano s primešanim pesticidom. To je odličen rezultat!«

Sem bil dovolj nazoren? Kaj boste rekli o tem? PR-ovcem se to zdi kot njihov popolni uspeh, saj so javnosti sporočili tiso, kar mislijo, da mora javnost vedeti. Vseeno jim je, če se bo odstotek bralcev smejal na neumnost odgovorov, večina ga bo sprejela. Če pride do težav, na primer  pisca kdo toži zaradi povedanega, bo tako ali tako odgovarjal on, njim se ne bo nič zgodilo.

Ko se pogovarjate vas PR-ovci zasipajo s podatki raziskav, ki jih ne morete (ali pa sila težko) preverite, dodatno težavo pa povzroča, da je veliko raziskav tako ali drugače podprtih s strani podjetji, zato so rezultati najmanj vprašljivi. Kako gre že spreganje besede laž – laž, večja laž, statistika. Želja nasprotne strani je, da posredujejo svojo informacijo na način, za katerega mislijo, da je edini pravi in si ne želijo, da bi pisec kakorkoli vključil svoje mišljenje. Tudi če gre za evidentno laž, kar zadnje čase ni nič neobičajnega. Za dosego cilja je dovoljeno vse. Potem pa se najde pisec(i), ki pred »intervjujem« povedo svojo mnenje in že je halo v hiši. Kako si to upa, saj smo mu omogočili pogovor s človekom, ki je bolj pomemben od našega predsednika. Kaj pa misli, da je. Mu bomo že pokazali, da z nami ni šale!

Nekaj se bo moralo spremeniti, če ne želimo, da bodo ljudje postale popolne ovce, ki sprejmejo z navdušenje vse, kar je ponujano na pladnju, brez da bi uporabili delček svojih možganov. Vsaka podrobnost s povprečnimi Američani je zgolj in izključno naključna.


Zadnjih prispevki avtorja: Marjan Kodelja

Tags: