Nove kazni – kar Janezek vidi, to se Janezek nauči

Pred nekaj dnevi sem bil na Dunaju, tja in nazaj smo se peljali z osebnim avtomobilom. Kljub navigaciji smo pred ciljem naredili še nekaj krogov po mestu, pri tem malo na silo menjavali pasove, pa saj vam je verjetno jasno, kako je, ko se ne znajdeš v novem kraju. Ura je bila tudi prava, štiri popoldne, največja gneča. A kljub temu je vse skupaj nekako potekalo, mirno, brez nervoze, brez živčnih šoferjev, brez prerivanja in siljenja. Celo motoristi so največkrat vozili lepo v koloni. Da o utripajoči zeleni luči niti ne govorim. Ja, Avstrijci jo še vedno poznajo in prav tako vozijo v oranžno luč. Omejitev se bolj ali manj držijo, na avtocesti vozijo največ do 150 km/h, večina kar lepo po omejitvah. In predvsem so strpni. Ko smo se “Balkanci” rinili oziroma iskali, kam moramo zaviti, smo vse opravili brez težav. Voznik zadaj je počakal, se nasmehnil in nas spustil naprej. V nekaterih delih mesta nimajo urejenih kolesarskih poti. Tam je kolesar normalen udeleženec, vsi ga upoštevajo. Večinoma pa je cel Dunaj prepleten z njimi, ponavadi kar na obeh straneh ceste v obe smeri. Primerjave z Ljubljano ni nobene, razen da imamo v Ljubljani Dunajsko cesto, na Dunaju pa dvomim, da imajo Ljubljana Strasse. Ampak tisto, kar nas najbolj loči, je strpnost in umirjena vožnja. To ne pomeni spanje pred semaforjem, ampak hitro speljevanje, vožnja po pravilih, nakazovanje spremembe smeri ali voznega pasu in druge malenkosti. Tega pri nas ne bodo uredile niti take kazni, zaradi katerih bi te na licu mesta usmrtili. Ok, tega na srečo nimamo, ampak če bo šla ta kaznovalna politika v to smer, bomo hitro imeli nove gulage.  Bi torej naše prometno ministrstvo skupaj z notranjim in drugimi službami začelo raje delati na dolgi rok in učiti nas voznike strpnejše vožnje? Za začetek bi to lahko pokazala ministrica Kresalova in se vozila v koloni, kot ostali normalni državljani, ne pa prehitevala po odstavnem pasu. Da o pijanih ministrih in poslancih ne govorim. Zaslužijo dovolj, da si pokličejo taksi, a ne, raje vijugajo po cesti in ogrožajo druge. Tudi sami policisti bi lahko vozili po mestu malo manj napadalno, predvsem pa se držali omejitev in nakazovali spremembo smeri. Vem, lahko je kazati s prstom na druge, veliko bom moral narediti tudi sam. A vseeno, če vozniki vidimo, kako se obnaša elita in tisti, ki naj bi skrbeli za red, zakaj se še mi ne bi tako obnašali? Zato le to, draga politična elita, začnite se obnašati tako, kot pridigate. Potem vam bo ljudstvo rade volje sledilo. In sprememba zakonov ne bi bila potrebna, bi ta čas raje namenili reševanju gospodarstva.


Zadnjih prispevki avtorja: Alan Orlič Belšak